UBLICENEMY]Nelegitimnaprivatizacijakotovirarazvoju Poslanci drzavnega zbora so minuli petek, tik pred koncem zadnje poletne seje, v poznih večernih urah sprejeli zakon o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb (pidi), ki med drugim zahteva uvrstitevvseh pravnih naslednic pidov na organizirani trg Ijubljanske borze in povečuje preglednost njihovega poslovanja. Mediji in širša javnost so povsem prezrli sprejetje tega zakona, čeprav gre za sklepni del pidovske privatizacije, ki opozarja na pojav privatizacijske legalne korupcije in meče dolgo senco dvoma na legitimnost procesa privatizacije. Legalna korupcija Leta 2005 je bila v okviru Svetovne banke objavljena
raziskava Legal Corruption (Kaufmann, Vicente, World Bank) v kateri sta avtorja opozorila daje za razvite zahodne države bolj kot nelegalna korupcija problematična legalna. Nelegalno korupcijo sta opredelila kot kršitev zdajšnjih zakonov (najpogosteje v obliki podkupovanja), ki se preganja z represivnimi sredstvi in je kazniva. Na drugi strani sta legalno korupcijo povezala z različnimi formalnimi in neformalnimi povezavami med zasebnim sektorjem (menedžerji, lastniki kapitala) in javnim sektorjem (politiki, birokrati) zaradi oblikovanja zakonov in institucij, ki interesnim skupinam omogočajo ohranjanje ali prisvajanje zasebnih koristi (rent seeking). V Sloveniji je na pojav legalne korupcije opozorila raziskava z naslovom Ekonomski vidiki korupcije v tranzicijskih državah (Priložnosti finančnega sektorja v tranzicijskih državah, 2006). Avtorji raziskave Jurij Giacomelli, Aleksandra Gregorič in Janez Prašnikar navajajo, da je za Slovenijo skrb zbujajoča zlasti visoka stopnja legalne korupcije, saj skoraj 70 odstotkov predstavnikov zasebnega sektorja meni, da se pri nas vzpostavljajo različne formalne in neformalne oblike med zasebno injavno sfero, ki (čeprav zakonito) prevladujočim interesnim skupinam omogočajo pridobivanje zasebnih koristi z vplivanjem. Po mnenju avtorjevje zlasti postopna privatizacija ustvarila zelo ugodne razmere za pojav legalne korupcije: »Vzemimo samo nastajanje zakonodaje o preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb, ki so bile oblikovane z namenom omogočiti sodelovanje pri privatizaciji nekoč družbenih podjetij čim širšemu krogu slovenskega prebivalstva, v vzajemne družbe. Sedaj je čas, da se preuči, kako je potekalo to preoblikovanje in kdoje imel interes, da so se sprejemale posamezne zakonske rešitve.« Legalna korupcija pred letom 2004 V Financah smo vjunijski kolumni Pidovska tranzicijska kalvarija (Finance, št. 120/2007) opisali dolgoletno kronologijo neuspešnega sprejemanja sistemske zakonodaje o pravnih naslednicah pidov, ki uteleša tranzicijski pojavlegalne korupcije. Zaradi številnih lobističnih pritiskov politično in kapitalsko izredno vplivnih predstavnikovpidovske industrije strankam vladajoče koalicije LDS v obdobju 2001-2004 kljub večkratnim poskusom v državnem zboru ni uspelo sprejeti omenjene zakonodaje. Močne lobistične pritiske pidovske industrijeje pred natanko petimi letijunija 2002, na seji državnega zborajavno priznal celo takratni finančni minister Rop, ko je na očitke poslancev opozicijskih strank o odlašanju sprejetja pidovske zakonodaje dobesedno odgovoril: »0čitali miboste, datega zakona še ni in da vam govorim o rešitvah, kijihše ni, m te diskusije so že bile, in kot ste videli, nekateri lastniki družb za upravljanje niso bili ravno navdušeni nad njimi in so nam marsikaj očitali doslej. Idejapa je v tem, da še deset let potem, ko gredo v finančni holding, agencija za trg vrednostnih papirjev obdrži nadzor nad finančnim holdingom ... In tisto, kar se namje zdelo zelo smiselno in o tem razmišljamo, da bi mehanizem, ki ga imamo v zakonu o prevzemih, ki ščiti manjšinske delničarje, zaostrili. V tem primeru menimo, da je smiselno - in temu seveda predstavniki družb za upravljanje nasprotujejo -, dabita prag znižali...« (magnetogram 20. izredne seje državnega zbora z dne 12. junija 2002) Legalna korupcija po letu 2004 Pet let stara izjava nekdanjega finančnega ministra Ropa potrjuje, daje koalicija LDS po letu 2001 imela konkretne zakonske predloge za zaščito rnalih pidovskih delničarjev, vendar je vselej pokleknila pod lobističnim pritiskom pidovske industrije. Povsem enako velja tudi za sedanjo Janševo koalicijo, ki je potrebovala kar tri leta, da je minuli petek sprejela zakon o pravnih naslednicah pidov, čeprav se je v koalicijski pogodbi iz leta 2004 zavezala, da bo prednostno reševalavprašanje zaščite malih pidovskih delničarjev. Janševa vladajoča koalicija je dejansko sprejela dopolnjeni zakonski predlog o pravnih naslednicah pidov, ki gajejanuarja 2006vzakonodajni postopekvložil takratni poslanec LDS Milan M. Cvikl. Da je bila lobističnim pritiskom pidovske industrije po letu 2004 izpostavljena tudi Janševa vlada in daje prav lobiranje eden izmed razlogov za tako pozno sprejetje pidovske zakonodaje.je napetkovi seji državnega zbora opozoril poslanec vladajoče SDS Rudi Veršnik: »Naj povem, daje v javnosti slišati tudi to, da je eden izmed vzrokov, da je ta tako imenovani Cviklov zakon amandmiran s strani ministrstva za finance relativno pozno tudi za to, ker naj bi tisti, ki danes obvladujejo delniške družbe pravne naslednice pidov in si jih ne želijo na organiziranem trgu Ijubljanske borze, poskušali preko uradnikov izposlovati tudi ureditev oziroma izjemo, po kateri bi se jirn omogočilo preoblikovanje sedanje delniške družbe v navadne, d. o. o.,torej dosečipravnasprotni cilj, kotje zaščita in ohranitev čim večjega števila malih delničarjev.« (magnetogram 30. redne seje državnega zbora z dnell.julija2007) Nezaščiteni mali delničarji Švicarski inštitut World Economic Forum (WEF) je v letošnjem poročilu Global Competitiveness Report 2006-2007 objavil mednarodno analizo o zaščiti interesov manjšinskih (malih) delničarjev. Podatki teme-Ijijo na anketnih odgovorih reprezentativnega vzorca menedžerjev, ki so odgovorili na enotno vprašanje: Ali so interesi manjšinskih delničarjev v vaši državi zakonsko zaščiteni in jih večinski delničarji ustrezno upoštevajo? Med vsemi državarni članicami EU seje Slovenija uvrstila na dno lestvice skupaj z Bolgarijo, saj so slovenski menedžerji, ki kot insajderji zelo dobro poznajo delovanje našega gospodarstva, menili, da naša zakonodaja slabo varuje interese manjšinskih delničarjev in da večinski delničarji ne upoštevajo ustrezno interesov manjšinskih (glej graf). Pravfinančni holdingi, nastali iz pidov, so v Sloveniji tiste redne delniške družbe, kjer so najbolj krateni interesi manjšinskih delničarjev, saj veliki lastniki holdingov zaradi velike razpršenosti lastništva malih delničarjev holdinge dejansko upravljajo le v skladu s svojimi interesi. Nelegitimni kapitalizem V Financah smo v kolumni Pidovska tranzicijska kalvarija objavili tudi ugotovitve raziskave z naslovom Privatization: What Have We Learned? (Guriev, Megginson, 2005), ki prinaša sporočilo, daje prihodnost tranzicijskih držav pomembno odvisna od legitimnosti pridobljenih lastninskih pravic novonastale kapitalske elite. Ekonomista Guriev in Megginson navajata, dabodo tranzicijske države brez legitimno pridobljenega lastništva težko vzpostavile zaupanje v novo kapitalsko elito, brez zaupanja pa ne bo možno izvesti potrebnih družbenih reform in sprejeti ustrezne ukrepe ekonomske politike, ki zagotavljajo mednarodno konkurenčnost gospodarstev. Pidovska legalna korupcija v Slovenijije klasični primer sicer večinoma legalno pridobljenega lastništva kapitalske elite, ki pa v očeh širše javnosti ni legitimno (upravičeno). Na nelegitimnost pridobljenih lastninskih pravic opozarjajo tudi raziskave slovenskega javnega mnenja skozi celotno obdobje tranzicije, ki kažejo izrazito negativen odnos slovenske javnosti do kapitalizma, ki ga najbolj pooseblja ravno novonastala kapitalska elita (glej Finance, št. 55/2007, Med koruptivnim in meritokratskim kapitalizmom). Posledice legalne korupcije Slovenski politični igralci vseh ideoloških usmeritev so v tranziciji zanemarjali vprašanje privatizacijske legalne korupcije in nelegitimnosti privatizacijskega procesa, ki bo pomenil veliko oviro za prihodnji razvoj države. Na to opozarjajo tudi aktualne razprave o zaostajanju rasti plač za rastjo produktivnosti, karje nujno potrebno zaradi ohranjanja stroškovne in cenovne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na globalnih trgih, vendar na drugi strani močno povečuje dobičkej>odjetij invočehjavnosti (volivcev) tudivrednost nelegitimno pridobljenega premoženja kapitalske elite. Slovenija je ena od tistih tranzicijskih držav, kjer so nosilci politične moči močno podcenjevali vprašanje legitimnosti pridobljenih lastninskih pravic nove kapitalske elite. Zato se naša država obkoncu tranzicije sooča z velikim odporom do izvedbe reform in zahtevami prekomernega dviga plač, kar bo v prihodnje upočasnilo gospodarski razvoj. • Stanislav Kovač______ financetSlfinance.si ~~ Slovemja bo zaradi zanemarjanja vprašanja nelegitimnosti privatizacijskega procesa kaznovanas počasnejšim gospodarskim razvojem. QlSEE32BI~H~i ~z8ci.~~~%lii|ii~ .a!i:ui«drti|t~::|lgi~;
Medij: Finance
Avtorji: Kovač Stanislav
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Komentarji in odmevi
Datum: 18. 07. 2007
Stran: 12
