Zakaj se zdi, dajejunij najbolj protestniški mesec? - "Živimo v represivni družbi, kjerje blagopred človekom" Junij 2007 bo, pred bUžnjimi predsednišldmi volltvaml in podobno pariamentamo proceduro, Id bo čez dobro leto doletela vsakega diiavijana, ostal v spomlnu kot mesec (ne)sproščenosti. Ne toliko zaradl vseh vellldh dogodkov, ki so se zgodill pod tem Imenovalcem, kot zaradi večjih in manjših protestov na slovensldh ulicah. Vsi dogodki, ki so spravili Ijudi na ceste, da so jasno povedali, kaj jih teži in kaj je narobe v našem sistemu, kažejo, da posamezniki nočejo imeti več zaprtih ust. Zanimivo, da so v letošnjih junijsldh dnevih protestnild večkrat povzdignili glas prav pred
najvišjimi državnimi inšdtucijami. Prilagajanje in podrejanje? Raziskovalka Marta Gregorič s Fakultete za družbene vede o tem pravi: "Se v Sloveniji res dogajajo številni protesti?faz opažam prav nasprotno: da se kljub izjemno resnim in nevarnim politikam, ki promouirajo fasizem, nasilje, razločevanje, in zavirajo dialog, stevilne dmžbene skupine prilagajajo in podrejajo. VGrčiji so studentje letos spomladi zasedli 90 odstotkou univerz, v Oaxaci, ki združuje okrog 300 družbenih skupin, permanentno demonstrirajo proti fasističnemu voditelju že več kot leto dni. Pred kratkim sem se vrnila iz Berlina, kjer so potekale po dve ali tri manifestacije na dan ali hkrati. Ocenjujem, daje v Sloveniji izjemno nizka pojavnost političnega izrazanja, manifestiranja, tako s pomočjo protestov in demonstracij kot tudi prek drugih oblik političnega delovanja, kot so: akcije, grafitiranje, plakatiranje, zasedbe, intervencije, spektakli, ulični teater, institucionalni boji, sindikalni boji, kmečki upori... Pomembno vprasanjeje tudi, ali so cilji protestov izboljsati to, karje, ali ustvariti za 'človeka vredne pogoje za življenje in ustvarjanje." Marta Gregorič je leta 2003 sodelovala v globalnem gibanju proti okupaciji Iraka ter se aktivno udeleževala številnih domačih in mednarodnih simpozijev, Id so odpirali vprašanje kapitalizma. Svoje refleksije protivojnih gibanj je sicer objavljala v tujih monografsldh publikacijah v Italiji m Kanadi. "Tujega nočemo, svojega ne damo" Najprej so Ijubljansko Gregorčičevo ulico, pred vladnim poslopjem, zavzeli mali delničarji Slovenske industrije jekla. Protestniki, ki so bili opremljeni s transparenti "Tujega nočemo, svojega ne damo", "Krpan: obletnica doma narejeno, doma izgubljeno", "Socialni demokrat dr. Jože Pučnik se ne bi strinjal z vami", "Ne mSimo vlade, od nje le zahtevamo poSten odnos do malih delničarjev", "Metal Ravne - nekoč koroški ponos, danes vladni ponižujoči odnos"..., so pred vladno palačo s piščalkami povzročili precejšen hrup. Na ves glas so klicali tudi predsednika vlade Janeza Janšo, naj stopi prednje in jim zagotovi boljši jutri. Kot je znano, mali delničarji SIJ očitajo vladi, da so lahko v delnice spremenili le del v minulem desetletju premalo izplačanih plač. "Od vlade zahtevamo, da se nam povme, kar smo pred 15 leti vložili v uspešno izvedeno sanacijo slovenskega jeklarstva," je na protestu, ki se ga je udeležilo več kot 300 Ijudi, povedal predsednik nadzomega sveta Družbe pooblaščenke Ravne Janez Klančnlk in poudaril, da želijo le pravično poplačilo. Na koncu je ostalo le pri tem, da je Klančnik v družbi policistov vstopil v vladno poslopje. "Čeprav so bili pogovori konstruktivni, do rešitve nismo prisli,"]e po protestu povedal Klančnik. Selotejp čez usta Samo dan po protestu malih delničarjev SIJ je bilo ponovno glasno. Tokrat kar v Cankarjevem domu na Zboru za republiko, kjer je kopica vidnih osebnostf iz sveta politike, med njima sta bila tudi predsedniški favorit Lojze Peterle in pariamentami Borut Pahor, predstavila svoje poglede o sproščenosti. Pred vhodom v dvorano so študentje uprizorili javno vladno masiranje družbeiuh skupin, simbolično položnico za plačilp šolnine pa so predali tudi ministru za visoko šolstvo Juretu Zupanu. Skupina študentov, td se je organizirala tako, da je že pred časom odprla spletno stran in pred dnevi izdala glasilo ŠOVA (Študentska obveščevalno-varnostna avtonomija) kot odgovor predlogu novega zakona o visokem šolstvu, je v zrak dvignila transparente na temo sproščenosti, nekateri pa so si s selotejpom zalepili usta. Odstavili so ministra Zupana Študentsko gibanje Avtonomna tribuna za avtonomno univerzo je sicer konec maja in v začetku junija organiziralo več protestnih shodov. Najbolj pestro je bilo prav gotovo pred vladnim poslopjem 25. maja, ko so študenti spremenili ulični protest v improvizirano (žalo)igro. "Odstavili" so ministra Zupana, na glasovanju o nezaupnici pa so se dvignile roke približno šestdesetih sodelujočih študentov. Klub mimemu protestu je bilo sporočilo ostro: predlog novega zakona o visokem šolstvu in raziskovalno-razvojni dejavnosti je ministrstvo pripravilo, ne da bi se prej posvetovalo s študentskimi organizacijami in dalavci slovenskih univerz. Študentje trdijo, da poskuša minister Zupan univerzam odvzeti avtonomijo in jih podredid tržni logiki. Dodajmo, da gre za iste protestnike, katerim policija pred tem najprej ni dovolila shoda, ki je potekal od Ijubljanske Filozofske fakultete do Fakultete za družbene vede, pozneje pa je le popustila. "Protesti kot druge oblike kolektivnega političnega delovanja so pomembni predvsem za družbo in družbene skupine. Seveda v nekaterih protestih tudi politične stranke prepoznajo svoje lastne interese. Vendar ne v vseh. Obstajajo populacije, v katerih niti tako imenovana levicaniti desnica ne vidita prednosti: vprašanje izbrisanih, vpraSanje istospolnih partnerjev, vprašanje migracij... Ta so vprasanja, ki najedajo sam politični sistem, neoliberalizem. Javno mnenjeje prevladujoča burja, ki veje v Sloveniji. Ko bodo postavili vetmice na Volovji rebri, pa NATO bazo v Cerkljah, do konca uničili naravne parke ter prodali vse, karje se ostalo 'družbenega' - takrat se bo morda spremenilo tudijavno mnenje. Edina težavaje, da bo takrat prepozno," dodaja Gregoričeva. Protest se zabeleži v zgodovinski spomin Mmil je teden dni od Zbora za republiko, ko so se na ulice ponovno odpravili študenti. Parlament je namreč sprejemal pomembne odločitve glede štipendij, študenti pa so želeli opozoriti na nepravičnost Zakona o štipendijah. • Dolga lesena palica, na kateri so bile obešene razne zahteve, transparent za ministrico za delo, družino in socialne zadeve Marjeto Cotman, piščalke v ustih ... Vse je bilo pripravljeno za pohod od sedeža Študentske organizacije Univerze v Ljubljani prod poslopju državnega zbora, a je tokrat politika kmalu umirila protest, saj so študenti od posebnega poročevalca iz parlamenta dobili vzpodbudne novice. Tudi tokrat je bUo v neposredni bližini državnega zbora približno 15 policistov, ki pa so ostali brez dela. DZ je namreč opravil drugo branje zakona o štfpendiranju, ki bo, po zagotovilih Marjete Cotman, omogočil študij večjemu številu mladih, tako da je protest tokrat očitno dosegel svoj namen. "Vsak protest alijavna manifestacija, ki imajasne razloge, smoter in cilje, se na nek način zabeleži v zgodovinski spomin. Demonstracije niso same sebi namen, ampak so sredstvo pritiska, kot opomin in opozorilo oblastem, politiki in SirSi javnosti," razlaga Tatjana Gretf iz ŠKUC-a, Id je že velikokrat sodelovala pri organizacijah javnih shodov, na katerih so se zavzemali za človekove pravice gejev in lezbijk, pa tudi pri Paradi ponosa, ki se bo jutri že sedmič vila na Ijubljanstdh uiicah. Kot je znano, so lansko parado v Mariboru spremljali tudi incidenti, ko so homofobi fizično obračunali z nekaterimi obiskovalci shoda. "Organizatorji vselej poskrbijo za vamost, čeprav se incidentom ni mogoče izogniti. Homofobične reakcije, nestrpnost in nasilje niso nič novega, in tudi v Sloveniji se dogajajo. Ampak to Ijudi, ki se želijo udeležiti, na primer, parade, m odvme niti ne prestraši. Problem pa je, če se nestrpneži zgledujejo po politiki. Če denimo v parlamentu slisijo in vidijo tisto, kar potem oponasajo, ko se izživljajo nad sibkejšimi," dodaja Greifova. Kjer so protesti, ne more biti sprpščenosti Ljudje se očitno zavedajo, da se bližajo pomembni politični dogodki, ki bodo odločali o njihovi prihodnosti. Želijo, da jih sliši nekdo, ki jih bo razumel in ki bo prostor družbenega in političnega delovanja ponovno odpri za vse. "Živimo v represivni družbi, ki neguje fašistične cilje. Vdružbi, kjer je blago pred človekom. Vdnižbi, kjer se le redko kdo še uspe samorealizirati kot družbeno, politično in humano bitje. Vdružbi, kjer so študenlje zaradi protestiranja 'proti vladnim reformam v šolstvu' prejeli kazen v višini 250 evrov. V družbi, kjer volilci izbirajo med slabimi in Se slabsimi političnimi predstavniki. Vdružbi, ki potrebuje radikalne spremembe, da bi bila vredna naših življenj," zaključuje Gregoričeva. BLAŽPETKOVIČ Predlog novega zakona o visokem šolstvu in raziskovalno-razvojni dejavnostije ministrstvo pripravilo, ne da bi sepfes.posvetovalo s studentskimi organizacijami in delavci slovenskih univerz. Marta Gregorič: "Pomemb'ho vprašanje jetudi, ali so cilji protestov izboljšati to, karje, ali ustvariti za človeka vredne pogoje za življenje in ustvarjanje." Protesti ob vrhu G-8 Ples po koruznem polju Vzačetku junija je v severnonemškem letovišču Heiligendamm potekal vrh G-8, ki so ga spremljali množični protesti. Teh se je udeležil tudi novinar tednlka Mladina In RTV Slovenija Siniša Gačlč, ki nam je na kratko opisal potek tamkajšnjih demonstracij. > Kako so bili protestniki v Nemčiji organizirani? "Proteste zoper srečanje G-8 je, tako kot vse druge velike proteste proti vojnam m raznim institucijam neoliberalnega kapitalizma, organizirala globalna mreža upornic in upornikov, ki jih družita skupni sovražnik in upanje, da je možen drugačen svet." Ą So demonstracije potekale na določeno temo? "Da. V Rostocku so, recimo, marširali za pravice migrantov, marširali so k zaporom, kjer so bili priprti aretirani protestruki, protesdrali so proti vojni. In seveda je bil zadnje tri dni blokiran dostop do Heiligendamma." > Je obstajalo kakšno skupno vodstvo celotnega protesta? "Zadeve si nikakor ne smeš razlagati skozi hierarhično organizacijo! Ni vodstva, so pa seveda Ijudje, zadolženi za posamezne stvari. Nekateri kuhajo, drugi lepijo plakate, nekateri vsak dan protestov pišejo Indymedijin časopis m ga delijo protestnikom, drugi skrbijo za medicinsko pomoč, nekateri so redarji, drugi so legalni podpomiki. Bistvo vsega pa je mrežna organiziranost na podlagi konsenzualne večine." > Kako se je odzvala policija? "Kot ponavadi! Z varnostnim pretiravanjem (na tisoče policajev iz vse Nemčije) je prispevala h kriminalizaciji gibanja. Na logistično najpomembnejših blokadah je uporabila silo. Z vodnim topom so fanta zadeli v oko. Uporabljen je bil solzivec. Policija je tudi neprestano fotografirala m snemala protestnike ter si ustvarjala nam nekoč zelo dobro znane arhive sovražnikov sistema." > Katera akcija z viha G-8 vam je ostala najbolj v spominu? "Ples po poljih gensko spremenjene komze." BP Študentsko gibanje Avtonomna tribuna za avtonomno univerzo pred pričetkom Zbora za republiko v Cankarjevem domu - setotejp na ustih "Ples" po poljih gensko spremenjene koruze pri Heilfgendammu. Skrajno desno: Siniša Gačič, novinar tednika Mladina in RTV Slovenija Protest malih delničarjev Siovenske industrije jekla
Medij: Primorske novice
Avtorji: Petkovič Blaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: 7. val
Datum: 29. 06. 2007
Stran: 16
