• Medij: Dnevnik
  • Datum objave: Torek, 03.10.2017

LUKA KOPER DNEVNIKPotem ko je SDH pri svetovalni družbi McKinsev za 91.500 evrov naročil študijo, ki Luko Koper primerja z nekaterimi drugimi pristanišči v regiji, so mali delničarji od SDH zahtevali to študijo. A so včeraj v SDH zahtevo združenja, ki ga vodi Kristjan Verbič, zavrnili. ✓ Anja Hreščak

Predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Lidia Glavina je Vseslovenskemu združenju malih delničarjev (VZMD) zavrnila zahtevo za posredovanje študije, ki jo je za SDH za 91.500 evrov naredila svetovalna hiša McKinsev. Glavinova je v zavrnitveni odločbi pojasnila, da naj bi bila »celotna študija zaupna in opredeljena kot poslovna skrivnost«, saj vsebuje podatke, »za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedele nepooblaščene osebe«. To je presenetljivo, saj je McKinsev študijo izdelal v glavnem na podlagi javno dostopnih podatkov.

Država je lastnica 67,11 odstotka Luke Koper, v nedržavni lasti je dobrih 32 odstotkov delnic. Nedržavni lastniki tako nimajo vpogleda v študijo o poslovanju Luke Koper, ki jo je prek zakonodaje, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, v imenu združenja zahteval njegov predsednik Kristjan Verbič.

SDH študijo predstavil upravi Luke Koper in nadzornikom

»Študija o poslovanju Luke Koper vsebuje podatke, dejstva in okoliščine o tej družbi, ki presegajo njene javno objavljene poslovne rezultate, zato jo šteje za poslovno skrivnost in ima oznako zaupno,« so iz SDH sporočili Verbiču. SDH je namreč študijo naročil »za interne potrebe z namenom učinkovitega upravljanja naložbe v Luki Koper. Z razkrivanjem odplačno pridobljene študije, ki vsebuje interne ugotovitve, spoznanja in izsledke o uspešnosti poslovanja Luke Koper v primerjavi s konkurenco, bi SDH svojim konkurentom ali subjektom z drugačnimi interesi od njegovih omogočil brezplačno pridobivanje uporabnih in koristnih informacij,« je še zapisala Glavinova. Kateri so zaupni podatki, iz odgovora Glavinove ni razvidno, po naših informacijah pa bi lahko to pod določenimi pogoji bili le podatki o cenah storitev v primerjanih pristaniščih. Lidia Glavina je medtem prav v omenjeni študiji našla razloge, da je na skupščini konec junija razrešila štiri od devetih nadzornikov. Na podlagi izsledkov študije nato tudi niso podelili razrešnice upravi. Hkrati pa je SDH rezultate študije predstavil upravi Luke Koper in tudi nadzornikom, ki pa so predstavniki vseh delničarjev oziroma, kot pove njihovo ime, predstavniki kapitala (in ne zgolj države).

Odločila bo informacijska pooblaščenka

Prvi nadzornik Luke Koper Rado Antolovič je tako konec julija medijem dejal, da »študijo, ki je narejena na podlagi javnih podatkov, jemlje dobronamerno, v njej je tudi primerjava z nekaterimi drugimi podobnimi pristanišči«. Nasprotno, slabonamerno, pa so jo sprejeli v upravi Luke Koper, ki jo vodi Drago Matic. Pravijo, da vsebuje mnoge pozitivne pa tudi negativne ugotovitve, pri čemer opozarjajo na metodološke nedoslednosti. Nekateri viri podatkov in informacij so nezanesljivi, izračuni in ugotovitve pa pogosto napačni, nekonsistentni, pavšalni in celo amaterski; pristanišča in terminali, primerjani v študiji, niso primerljivi po strukturi prometa, modelih upravljanja ali načinu financiranja, hkrati pa skozi analizo niso uporabljeni vedno isti subjekti in enaka časovna obdobja. »Študija napačno interpretira določena odstopanja, kar kaže na neupoštevanje pogojev delovanja družbe. Kritike iz študije zato niso merodajne in jih nikakor ne bi smeli povzemati v javnosti za ocenjevanje poslovanja družbe,« zatrjujejo v Luki Koper. Prav nedoslednosti, na katere opozarja uprava Luka Koper, so po mnenju VZMD resničen razlog, da se SDH z vsemi močmi oklepa instituta poslovne skrivnosti. »Ob tem velja spomniti, da je ista madžarska podružnica McKinsev za 183.000 evrov za SDH izdelala tudi zaupno študijo družbe Krka, ki jo je predsednik uprave Jože Colarič poimenoval »skromen zbir javno znanih informacij«. V VZMD so zato že napovedali nadaljevanje postopka pred informacijskim pooblaščencem. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je na vprašanje, ali bi morala biti študija, ki naj bi (v glavnem) temeljila na javno dostopnih podatkih, tudi javno dostopna, odgovorila, da kot pritožbeni organ v postopku dostopa do informacij javnega značaja »vnaprej, zunaj konkretnega pritožbenega postopka, ne sme posredovati mnenja«. Glede varstva poslovne skrivnosti informacijski pooblaščenec presoja v vsakem primeru posebej. x

Lidia Glavina je prav v omenjeni študiji našla razloge, da je na skupščini konec junija razrešila štiri od devetih nadzornikov. Na podlagi izsledkov študije nato tudi niso podelili razrešnice upravi. V upravi Luke Koper pravijo, da so v študiji nekateri viri podatkov in informacij nezanesljivi, izračuni in ugotovitve pa pogosto napačni, nekonsistentni, pavšalni in celo amaterski. 

There are not feed items to display.
  • Check if RSS URL is online
  • Check if RSS contains items