Delo - Mag, 16.04.2008

Sodba_o_to_ilcih_Page_1Preiskovalna komisija državnega zbora za ugotavljanjepolitične odgovornosti nosilcev javnih funkclj v državnemtožilstvu je sprejela vmesno poročilo, ki ga bo kot končnopredložila v obravnavo državnemu zboru. Član komisije izvrst SD Dušan Kumerje napovedal ločeno mnenje, saj sezzapisanim nestrinja. Protestirala je tudi podpredsednicaLDSZdenka Cerar, kijepo ugotovituah komisije kotnekdanja generalna državna tožilka najbolj odgovorna zamzmere v državnem tožilstvu med letoma 2000 in 2004. Bstanovitev preiskovalne komisijeje zahteval državni svet,

pobudozanjo pa je dal svetnik Adolf Zu-pan, nekdanji član LDS, potem ko se je samznašel v kazenskem postopku. Ironično je stem, ko mu je državni svet dodelil imuniteto,sam po.stal del problema, in ne njegove reši-tve. Ker pa ustava določa, da mora državni zbor sestaviti preiskovalno komisijo, kadarto zahteva najmanj tretjina poslancev ali dr-žavni svet, so jo kljub nasprotovanju opozi-cije ustanovili. Vodenje je prevzel poslanecSDS Dimitrij Kovačič, njegov namestnik jeZmagojelinčič (SNS), poslanska skupinaLDS člana ni hotela imenovati (podobnopozneje Zares), zato pa sta pristopili SD in novoustanovljena skupina nepovezanih po-slancev (Lipa). Sodelovanju se je prav takoodrekel koalidjski Desus. Med številnimi pri-čami, ki jih je preiskovalna komisija zaslišala,so nastopili bivši predsednik Milan Kučan,nekdanja generalna državna tožilka ZdenkaCerar, nekateri vodilni tožild iz tega obdobjaGorazd Fišer, Miran Železnik, Marjan GlaZdenka Cerar In Mllan Kucan: sta nekdanjaprva dama tožilstva in prvi mož države skupajkrojila pravico na tožilstvu? (Foto: Sašo Radej) Dlmltrij Kovačič, predsednik prelskovalnekomlsije, in Mlro Petek, njen član, ki je bil žrtevnekaznovanega zločina. (Foto: Igor Modic) »Nekdanji predsednikdržave je v slovenskiprostor vnesel tudiizraz političnopodzemlje, kateregastorilci naj sesankcionirajo.« 1 o tožilcih e obremenjuje Zdenko Cerar, Milana Kučana in LDS var, Franc Mazi, Irena Kuzma, Slavica Sketelj,Jožica Boljte Brus in Slavko Ožbolt, tedanjigeneralni direktor policije Marko Pogorevcter koprski župan Boris Popovič.Dlvje privatizaclje. Svoje ugotovitvekomisija začenja z zgodovinskim ozadjeiniz obdobja 1945-1990, ko so bili )'avni tožilcidel represivnega sistema m torej podrejeni politiki, njihova strokovnost pa je bila dru-gotnega pomena. Določba o moralno-poli-tični primernosti je bila iz zveznega zakonačrtana šele leta 1990. Tožilci, imenovani vprejsnjem sistemu, po mnenju komisi)'e nisobili kos divji privatizaciji ali krajam dmžbenelastnine. Iz poročila o oskodovanju druž-benega in državnega premoženja, ki ga je 1999. vladi predložila takratna generalnadržavna tožilka Zdenka Cerar, izhaja, da jebilo med letoma 1990 in 1998 vložeruh 439kazenskih ovadb, med drugimi so preisko-vali dmžbe Kompas, DZS, BTC, Iskra, Color,Velana, Moderni interieri itd. Skoraj polo-vica, natančneje 214 ovadb se je končalo zodstopom od pregona, zavrženjem ali za-staranjem, Najslabše je bilo na Ijubljanskemtožilstvu, kjer je od 107 vloženih neuspešnokončalo na tožilstvu kar 68 ovadb.Preiskovalna komisija je posebej razi-skovala primer Velana, v katerem je pričalnekdanji zaposleni in mali delničarjožePraprotnik. Zadevo je sprva je vodil razvpititožilec Miran Železnik, neuspešno, prav takonjegovi nasledniki, Kot vzrok za to je Prapro-tnik navedel prijateljstvo med direktorjem Drago Kos in Roman Prah sta 1999. skupajnezakonito nadzirala telefonske pogovore,zdaj skupaj preprecujeta korupcijo.(Foto: Matej Družnik) »Tožilstvo je marsikdaj podlegalo političnimvplivom vladajoče politike ali pa vplivnimgospodarskim lobijem.« Andrejem Lasičem in ministrom RadomBohincem, ki sta bila politična sopotnika vsodaldemokratski uniji. Podobno naj bi bilov primeru Adria Mobila, ki ga je Slovenskarazvojna družba namesto najboljšemu po-nudniku, podjetju Terna, prodala slamnatizdružbi manjšinskih lastnikov, končal paje v rokah družbe Autocommerce, ki jo jevodil nekdanji veljak LDS in ustanovni članForuina 21 Herman Rigelnik. Cena, po katerije bil Adria Mobil kupljen, je bila približnodesetkrat nižja od tržne vrednosti. DirektorTerne Dušan Plut, ki je ponujal trikrat več odAutocommercea, je vložil kazensko ovadbozoper vodilne v Adria Mobilu in SRD, ki joje državna tožilka leta 2003 zaradi pomanj-kanja dokazov zavrgla, ovaditelj pa je bilnapoten na zasehni pregon.Primer Petek. Preiskovalna komisijaje obravnavala tiidi primer napadana nekdanjega novinarja VečeraMira Petka, kjer se je kazenskipostopek končal z oprostitvijoosumljencev poskusa umora,medtcm ko naročnika nisonikoli našli. K neuspesnemupregonu je v veliki me-ri prispeval spormed tožilci, kdonaj obravnavaprimer, saj sov Slovenj Grad-cu menili, da bi ga morala posebna tožilska skupina, kise je s tem strinjala, vendar je Cerarjeva na-sprotovala. Nazadnje je zadevo prepustilamariborskemu tožilstvu, to pa prav tako nibilo uspešno. Komisija še ugotavlja, da jekoroški podjetnikjanko Zakeršnik, ki se je vjavnosti omenjal kot najverjetnejši naročnik,pred volitvami leta 2004 na obisku sprejel inspreniljal veljake LDS na čelu s premierjemTonetom Ropom in Zdeiiko Cerar, takratnopravosodno ministrico. Dušanu Kumru pase to srečanje ne zdi nič posebnega.Kučanovo posredovanje. Precej očitenvpliv politike naj bi se kazal še v primerukoprskega župana Borisa Popoviča, za ka-terega je vrhovno sodišče ugotovilo, da jebil nezakonito priprt. Popovič, ki je bil naprvi stopnji oproščen, je postopek označilza montirani proces, saj je glavna priča iz-javila, da je po navodilu polidje ponarediladokumente, ki so obrcmenili Popoviča insoobtoženc. Zanimiva je tudi vloga bivšegapredsednika države Milana Kučana, ki jepredlanskim na Pop TV izjavil, da je »pro-testiral pri organih pregona, da je nemogo-če, da človek, ki je voljen za župana, toliko časa sedi v priporu in se nič ne zgodi«. Toizjavo so parlamentarni preiskovalci (razenDušana Kumra) razumeli kot vmešavanjepolitike v neodvisno vejo oblasti. Kučanpa je kot primer politika, ki je neposrednovplival na delo tožilstva, omenjen v sklepnihugotovitvah poročila komisije: »Nekdan]ipredsednik države je v slovenski prostorvnesel tudi izraz politično podzemlje, ka-terega storilci naj se sankcionirajo. Izraz jeslovenski pa tudi širši kazenski zakonodajidemokratičnih držav kot kaznivo dejanjeneznan; je pa relikt preteklega nedemokra-tičnega obdobja.«Vič • Holmec In Depala vas. Poleg dru-gih so bile nenavadne okoliščine v primerunekdanjega novinarja TVS Tomaža Ranca,ki je moral kot zasebni tožnik iskati pravico,ker je državno tožilstvo zavrglo kazenskoovadbo zaradi nezakonitega pregledova-nja izpiskov klicev z njegovega mobilnegatelefona. Ranc je 1999. poročal o aferi Vič- Holmec, takratnega notranjega ministraMirka Bandlja (LDS) pa je zanimalo, kdoso njegovi viri, Kriminalista Drago Ko.s inRoman Prah sta nato brez sodne odredbepridobila seznam telefonskih številk oseb,s katerimi se je novinar pogovarjal. Vodjaposebne tožilske skupine Barbara Brezigarje hotela zoper kriminalista viožiti predlogza izvedbo pripravljalnih preiskovalnihdeianj, kar pa ji je Cerarjeva preprečila z Anton Drobnič je bil prvi tožllec v obdobju 1990-1999, ko so tožilci zavozili skoraj polovico kazenskihovadb s področja gospodarskega kriminala.(Foto: Domen Grogl) utemeljitvijo, da mora o tem odločiu tožil-ski kolegij. Brezigarjeva je zaradi posega vtožilsko neodvisnost odstopila, zadeva paje bila poslana na Ijubljansko tožilstvo, kjerje njegov predstojnik Gorazd Fišer obtožbozavrgel. Ranc je nato z zasebno tožbo do-segel, da mu je vrhovno sodišče po osmihletih priznalo pravico, Preiskovalna komisijaob tem opozarja, da je Cerarjeva na položajgeneralne državne tožilke prišla s podpo-ro LDS, da jo je stranka nato imenovala zapravosodno ministrico in da je po volitvahpostala podpredsednica stranke. Popolno-ma drugače kakor v postopku zoper DragaKosa in Romana Praha pa je tožilec Fišerravnal v aferi Depala vas, kjer je spet odprikazenske postopke in na sodišču izgubil.Komisija je bila najbolj pozorna na tožilčeveizjave v sklepnem govoru, ki naj bi ga zlo-rabil za politični obračun z SDS in njenimpredsednikom Janezom Janšo.Polne omare. Preiskovalna komisija nispregledala niti Ijubljanskega tožilca Mira-na Železnika, v čigar omari so odkrili 377nerešenih kazenskih spisov. Med njimi sobile znane zadeve kraje družbene lastnine,ki niso nikoli dobile sodnega epiloga. Večkot desetina jih je zastarala, najstarejša je bilavložena leta 1989, Po razrešitvi ga je tožilstvopreganjalo zaradi nevestnega dela, vendar jesodišče razsodilo, da mu ni mogoče očitatinamerne malomarnosti,Ob tem je komisija odkrila. da pri sodnihzaostankih prednjači prav Ijubljansko tožil-stvo in da je k temu problemu prispevalapredvsem nenatančna evidenca prispelepošte, kar je onemogočilo računalniškosledljivost posameznih zadev. Komisija ješe ugotovila, da so bila tožilstva kadrovsko podhranjena in da tožilci niso bili dovoljusposobljeni za preganjanje posameznihoblik kriminala. »Pravna kvalifikacija po-sameznih protipravnih dejanj s področjagospodarskega kriininala zaradi nenatančnem predvsem zastarele kazenske zakonodajeje težavna in v specifičnih primerih nemo-goča. Obrazložitve konkretnih odločitevtožilcev so bile večkrat neustrezne oziromapomanjkljive, kar ne daje vtisa, da so odloči-tve tožilstev izhajale iz utcmeljene ohrazlo-žitve, pač pa, da so se pogosto obrazložitvcprilagajale odločitvi, in ne obratno. Krajadržavnega oziroma družbenega premoženjaje v večini primerov ostala nesankcioniranatudi zaradi neučinkovitega tožilskega pre-gona, ki je marsikdaj podlegal političnimvplivom vladajoče politike ali pa vplivnimgospodarskim lobijem.«Sklepi. Preiskovalna komisija je v poro-čilu sprejela sklepe. da je treba strokovno okrepiti tožilstva predvsem s kadri, ki bo-do usposobljeni za odkrivanje in pregonsodobnih oblik gospodarskega kriminalain korupcije. Državni zbor mora ustreznospremenid kazenski zakonik in zakon o ka-zenskem postopku ter kaznovalno politiko,preprečiti politične pritiske in predvscmpolitične vplive na tožilce (in sodnike).Še enkrat je treba razmisliti zlasti o ustrc-znosti sedanje ureditve pravnega institutatrajnega mandata tožilcev (in sodnikov),zagotoviti javnosti objektivno in preglednoinformiranje tožilskega dela ter v praksiizvedljiv sistem saiikcioniranja slabega ozi-roma nezadovoljivega dela tožilcev (insodnikov), Večina je tudi prepričana, daso se razmere v tožilstvii po letu 2004 iz-boljšale, s čimer pa se poslanec SD DušanKumer ne strinja. •IGOR KRŠINARigor.krsinar@niag.si LOČEMO MMENJE •oslanec SD Dušan Kumer, ki je sejo pre-iskovalne komisije zapustil pred koncem, jenapovedal ločeno mnenje. Med drugim na-sprotuje, da komisija v uvodu poročila opisujerazmere v obdobju 1945-1990, podrugi strani pa ne omenja časamed letoma 1990 in 1999,ko je državno tožilstvo vodilAnton Drobnič. Ne strinjase niti z nekaterimi ugoto-vitvami glede posameznihprimerov. Pri Popoviču jeposebej pripomnil, dakazenski postopek še nikončan, poleg tega naj bi pred komisijo izrekel precej neresničnih obtožb,predvsem glede bivšega predsednika MilanaKučana. Pripombe ima tudi glede očitkov opolitični pripadnosti Zdenke Cerar in pri temopozarja, da je bila Barbara Brezigar prav takokandidatka za poslanko in nato za predsednicodržave s podporo SDS ter da je s podporote stranke postala generalna državnatožilka. Poleg tega se mu zdi nere-sno navajanje prijateljstva meddirektorjem Velane AndrejemLasičem in nekdanjim mini-strom Radom Bohincemkot razloga neuspešnegapregona v tej zadevi.



Medij: Delo - Mag
Avtorji:
Kršinar Igor
Teme:
mali delničarji
Rubrika / Oddaja:
Politika
Datum:
16. 04. 2008
Stran:
37

 

 

There are not feed items to display.
  • Check if RSS URL is online
  • Check if RSS contains items