Delo, 14.12.2012

V prisilki_takoj_zamenjati_upravo_in_lastnikeV prisilki takoj zamenjati upravo in lastnike Poslanci o insolvenčni zakonodaji Za preprečitev zlorab in sankcioniranje krivcev so potrebne hitre spremembe zakona Bozena Križnik Ljubljana - Po vsebinski razpravi na nujni skupni seji odbora DZ za gospodarstvo in komisije za nadzor javnih financ seje zazdelo, da poslanci natančno vedo, kaj je treba storiti za pospešitev in večjo učinkovitost insolvenčnih postopkov, glasovanje o sklepih pa je razkrilo njihovo politično razklanost in nezrelost. Pobuda za skupno sejo je prišla iz Združenja stečajnih upnikov, ki s predlogi za spremembo zakona o finančnem poslovanju, postoplcih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) hoče preprečiti oškodovanje upnikov in tudi javnih financ. Število insolvenčnih postopkov se od leta 2009 hitro povečuje, v stečajih pa ne izgubljajo samo navadni upniki, ampak tudi država.

O dimenzijah te problematike priča poročilo državnega pravobranilstva, na podlagi katerega je član strokovnega sveta Vseslovenskega združenja malih delničarjev ddr. Tadej Kotnik izračunal, da proračun iz naslova neizterljivih državnih terjatev izgubi več kot deset milijonov evrov na mesec. Kupovanje časa Po mnenju predstavnika pobudnikov razprave Bojana Oblaka veljavna zakonodaja ne omogoča hitrih in učinkovitih postopkov, pristojni vladni organi pa doslej niso pokazali dovolj odločnosti za ustrezne spremembe. Insolvenčni postopki so, menijo, še vedno le sredstvo redistribucije narodnega bogastva, s katerim se uničujejo ne le slabi, ampak tudi zdravi deli gospodarstva. Zakon dopušča številne zlorabe v postopku prisilne poravnave. Kotnik, ki je bil gost včerajšnje seje, je opozoril, da je prisilna poravnava, ki upnikom obljublja delno poplačilo terjatev v štirih letih, pogosto samo kupovanje časa za uprave in lastnike, da družbo do konca izžamejo - na račun upnikov. Zato je rešitev v predlagani noveli ZFPPIPP, da bo moral dolžnik med poravnavo odplačati pol dolga (vsako leto najmanj osmino), ustrezna. Državni sekretar z ministrstva za pravosodje Helmut Hartman je pojasnil novo vladno zamisel: Glede na to, da je sedanji zakon predvsem »pogrebni« tudi zato, ker se začnejo postopki prepozno, ko so podjetja že izčrpana, bi morali ukrepati že prej, preden nastopi insolventnost. S posebnim predpisom bi morali omogočiti predhodno konverzijo terjatev v kapital. Predlagatelj bo pri pripravi novele upošteval nekatere predloge združenja upnikov. Okrepil bo položaj upnikov in upniškega odbora, mu dal večja pooblastila (lahko bo razrešil stečajnega upravitelja in predlagal novega), imel bo dostop do celotne upraviteljeve dokumentacije. Dodeljevanje postopkov bo bolj razpršeno, saj Jbo prišlo v poštev vseh 11 okrožnih sodišč, olajšano bo dokazovanje pogojev za začetek insolvenčnega postopka, predvidena so vmesna izplačila terjatev, delavci bodo lažje uveljavljali svoje pravice. Poslanci obeh teles so si bili v razpravi edini, da je nujno ukrepati takoj, z novelo ZFPPIPP: v prisilni poravnavi je nujno takoj zamenjati upravo in lastnike. Na njihovo mesto naj vstopijo upniki, ki imajo edini interes, da podjetje ozdravi. Opozicija pogreša državno ustanovo, ki bi z nekaj milijoni dokapitalizacije reševala podjetja, ki so jih v stečaj pahnili kriza ali nevestni lastniki, pa imajo še perspektivo na trgu. Naj se vlada ne ukvarja toliko s sistemskimi ukrepi, z obdavčevanjem dobička - kdo pa ga danes še ima! Ta trenutek potrebujemo, hitre rešitve za gospodarstvo, potrebujemo potrošnjo. Tudi pozicija (npr. Andrej Šircelj, SDS), zahteva hitro ukrepanje in skrajšanje postopkov, predvsem pa nadzdt nad njimi, da se prepreči ,deldyanje »pajdaških navez« v insolveričhih postopkih. Obe :'teteši DZ sta se strinjali s pozivom, naj vlada čim prej pripravi spremembe insolvenčne zakonodaje in predpisov, s katerimi bo mogoče učinkoviteje preganjati gospodarski kriminal in preprečiti oškodovanje upnikov. Zapletlo pa se je pri predlogu sklepa, ki nalaga vladi, naj za 20 let nazaj pridobi podatke o povprečnem poplačilu upnikov, oškodovanju javnih financ, lastništvu premoženja, ki se je prodajalo v insolvenčnih postopkih, in o stroških postopkov. Komisija je sklep sprejela, v odboru za gospodarstvo pa je koalicija preglasovala opozicijo, in sicer z razlago, daje vlada sprejela podobne sklepe že oktobra, le da so »bolj konkretni in učinkoviti«. Opozicija je nasprotovanje razumela kot strah vladnih poslancev, da bi se poleg gole statistike razkrili tudi vsebina, obseg in krivci za oškodovanja ter omogočilo sankcioniranje v postopkih, ki še niso zastarali. NIKOLI m BODO VSI ZADOVOLJNI Državni sekretar Hartman je opozoril, da se pri pripravi insolvenčne zakonodaje križajo interesi številnih skupin, da imajo banke kot velike, ponavadi privilegirane upnice v postopkih prevladujoč položaj in da s kakršnimi koli novimi zakonskimi rešitvami predlagatelj ne more zadovoljiti vseh interesnih skupin. Kar je velika ovira pri sprejemanju zakonodaje. V zvezi s tem je predstavnik mifiistrstva za gospodarstvo posebej omenil kot nesprejemljivo zavzemanje Banke Slovenije, da bi banka, ki ima status ločitvene ali izločitvene upnice, v upniškem odboru glasovala o prisilni poravnavi. Po novem bodo delavci lahko ugovarjali proti vodenju prisilne poravnave, če bo podjetje zamujalo z izplačilom plače ali prispevkov več kot 15 dni. Foto Marjana Hanc

 

Medij: Delo
Avtorji: Križnik Božena
Teme: Vseslovensko združenje malih delničarjev, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 14. 12. 2012 
Stran: 3

There are not feed items to display.
  • Check if RSS URL is online
  • Check if RSS contains items