sta.si; 28.9.2015
Ljubljana, 28. septembra - Okrajno sodišče v Ljubljani je zavrnilo zahtevo Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), ki je v imenu izbrisanih delničarjev NKBM zahtevalo izdajo začasne odredbe, s katero bi državi do pravnomočne odločitve o tem, ali je novoizdane delnice banke dolžna izročiti izbrisanim oz. razlaščenim delničarjem, onemogočili razpolagati z njimi.
Kot so danes sporočili iz VZMD, je okrajna sodnica Nataša Štefanec Pančur odločitev spisala po 22 dneh, kar je po njihovem za odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe zelo dolgo obdobje, pa še to na njihovo urgenco, naslovljeno na predsednico ljubljanskega okrajnega sodišča Vesno Pavlič Pivk.
Zavrnilno odločitev za izbrisane delničarje je sodnica po informacijah združenja spisala kljub dejstvu, da je predlog predhodno poslala v izjasnitev državnim lastnikom banke, ki pa se o predlogu sploh niso izjasnili.
Sodišče se je pri odločanju po trditvah VZMD nato kar samo odločilo in se pri tem oprlo na določbe 350.a člena zakona o bančništvu, ki je bil v zakon vgrajen 23. novembra 2013, prav te zakonske spremembe pa so bile po prepričanju malih delničarjev namenjene izključno uzakonitvi izbrisa.
Okrožno sodišče v Ljubljani je omenjeni člen že pred osmimi meseci ocenilo za protiustavnega in vložilo zahtevo za oceno njegove ustavnosti na ustavno sodišče. Skoraj sočasno je kar devet členov noveliranega zakona o bančništvu ocenilo za protiustavne tudi ljubljansko višje sodišče in zato tudi vložilo zahtevo za ustavno presojo, pravijo v VZMD.
Predsednik združenja Kristjan Verbič je zaradi takšnega ravnanja okrajnega sodišča, ki je po njegovih besedah hierarhično pod višjim sodiščem, ogorčen, saj se je to odločilo ravnati diametralno nasprotno in je brez pomislekov oprlo svojo odločitev v škodo izbrisanih delničarjev NKBM na po njegovem sporna določila zakona. Ob tem je še poudaril, da sta poleg okrožnega in višjega sodišča novelo zakona o bančništvu za protiustavno ocenila tudi državni svet in varuh človekovih pravic.
Kot sporočajo iz VZMD, je sodnica očitno prepričana o nadustavnosti zakona. Po njenem tolmačenju naj bi namreč določila zakona, tako v VZMD, izključevala uporabo 26. člena ustave, v skladu s katerim ima vsakdo pravico od države zahtevati povračilo škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki to službo opravlja.