2~ l DARKO HORVAT1190 MIO EUR Barbara Kovač Darko Horvat obvladuje (ali Je vsaj do pred kratklm) svoje naložbe v Slovenljl prek nizozemske družbe Aktiva Holdings, kije po zadnjih podatkih približno 79odstotna lastnica Aktive Invest. Aktiva Holdings iina po Horvatovih navedbah izpred dobrih treh let tudl vsaj 20-odstotni delež v največjem izraelskem holdingu Ganden, ta pa je med drugim skoraj 50odstotni tastnik holdinga IDB, ki kotira na borzi v Izraelu. Družba iz skuplne Aktiva Holdingsje blla tudi lastnik srbskega Hemofarma, ki gaje lani prodala zveliklm kapitalskim dobičkom. Sedanji lastniški delež Darka Horvata v Aktlvi Holdings je neznanka; vefji del Je po
uradno nepotrjenih, vendar zelo verjetnih Informacljah lani prodat. Ko so leta ~003 Darka Horvata imenovali v upravni odbor velike Izraelske trgovske verige Super Sol, ki je kotirala tudl na ameriškem trgu kapltala, je bilo v eneni od dokuinentov ameriške agencije za trg vrednostnih papirjev (Securities and Exchange Commission) navedeno, da Horvat »obvladuje« Aktivo Holdings. Iztega lahko sklepamo, daje imel v njej najmanj 50odstotni delež. Pri oceni vrednosti njegovega preinoženja smo zato upoštevali polovico kapitala skupine Aktiva Holdings iz leta 2004, kl smojo popravill za sorazmemo udeležbo pri kapitalskem dobičku naložbe v holdingu IDB prek lastništva Aktive v Ganden Holdingsu, kapitalskega doblčka pri prodaji srbske farmacevtske družbe Hemofarm in kaprtalske rastl deleža v Aktlvi Invest do konca leta 2005. Darko Horvat se na naše poskuse, da bi komentiral to oceno, nl odzval. Darko Horvaf in njegova Aktiva sta bila vedno pod kritično lupo slovenske javnosti/ ob Aktivinih prevzemih po trgih nekdanje Jugoslavije in drugod, denimo v Izraeiu, pa o kakšnih aferah ni bili slišati. Z Darkom Horvatom, ustanoviteljem Aktive, ki je pozneje prerasla v Aktivo Group, so se mediji v zadnjih 15 letih veliko ukvarjali, čeprav se je sam le redko odločil za kakšen intervju ali nastop v televizijski oddaji. In še takratje le skopo omenil kaj iz svojega zasebnega življenja. Zato tudi tokrat o 40-letnem Mariborčanu, ki že nekaj let živi z družino v Londonu, nismo mogli veliko izvedeti, Prijatelji vedo povedati, da izjemno uživa v druženju s svojima otrokoma, ki večino časa preživita z mamo Petro. Horvat je namreč pogosto na službenih poteh od Izraela do Amerike. Kadar le utegne, pa se ustavi v rodnem Mariboru. PODJETNIK OD ŠTUDENTSKSH DNi Horvat seje že kot študent začel ukvarjati s podjetništvom. Skupaj s sošolcema je leta 1989 ustanovil Aktivo, d. o. o., ki naj bi se ukvarjala s posredovanjem dela za upokojence. Vendar so zamisel kmalu opustili in se začeli ukvarjati z ustanavljanjem podjetij za prodajo in trgovino - slišati je, da so uvažali vse, od banan do hladilnih skrinj. Horvat je pred leti izjavil, da je podjetniško pot začel s 300 nemškimi markami (približno 150 evrov) in odlocenostjo, da bo njegovo podjetje raslo. Tako je ustanovil družbo za upravljanje (DZU) in podjetje za investicijsko bančništvo, v solastništvo pa je pritegnil tudi avstrijsko podjetje Epic. Ustanoviljetudi podjetje za študij MBA v povezavi z ameriško poslovno šolo Clemson, kjerje tudi sam pridobil ta naziv. ZA CERTIFIKATTISOČ MARK Večina slovenske javnosti je za Horvatovo Aktivo slišala prvič, ko Je ta v boj za lastninske certifikate posegla z odmevno trženjsko akcijo Tisoč mark za certifikat, Aktiva je namreč vsem, ki bi certifikat vložili v njene sklade Avant, javno obljubila odkup delnic v mesecu dni po uvrstitvi na borzo po vrednosti 30 odstotkov od nominalne, kar je takrat pomenilo povprečno tisoč mark na dobljeni certifikat. Treba je spomniti, da je nekdanji minister Jože Mencinger razlagal, da so to le ničvredni papirji. Horvatu je zaradi zaveze o odkupu uspelo zbrati za približno osem milijard tolarjev certifikatov - s tem seje njegova DZU uvrstila med srednje velike družbe. KONCENTRACIJA LASTNIŠTVA IN ZAMENJAVE VODSTEV Aktivaje pozamenjavi certifikatovza nekdanje družbeno premoženje ubrala drugačno pot od večine investicijskih družb. Lastništvo v pod-Jetjih so skoncentrirali injih aktivno upravljali, pri čemer so zamenjali večino dotedanjih vodstev. Morda je to razlog, da seje vjavnosti začelo Darka Horvata in njegovoAktivo označevati kot brezkompromisnega in agresivnega lastnika, ki pnvatizacijo izkorišča le za lastno bogatenje. Prvi iz pidovske industrije si je prislužil oznako privatizacijski tajkun. Manj seje govorilo in pisalo o Horvatovi izjemni inteligentnosti, znanju in sposobnostih, čeprav so ga nekateri že dolgo preden seje preselil v London označili kot poslovneža svetovnega kova. V SLOVENIJI IZ AFERE VAFERO ... S podjetji, kjerjeAktiva pridobila kontrolni delež, se je javnost skoraj praviloma ukvarjala zaradi domnevnih nepravilnosti. Recimo z LJubljanskimi kinematografi, kjer so Aktivo in upravo podjetja dolžili, da so čistilkam in preostalim zaposlenim odobravali astronomska posojila, da bi lahko z nptranjim odkupom dobili delnice podjetja po nižji ceni. Čeprav so se s to zgodbo ukvarjali tudi kriminalisti, dokazov niso našli. Čeprav je bila zamisel o prvem multikinu Hprvatova, je Aktiva še pred gradnjo današnjega Koloseja v Ljubljani Kinematografe prodala takratni Kmečki družbi Matjaža Gantarja. V Tehnounionu so Aktivo dolžili, da seje izognila prevzemni ponudbi, v Intertradu ITS in Kotu izčrpavanja podjetij in prisvojitve nepremičnin, pri nakupu in združevanju družb pa nekorektnega izrinjanja malih delničarjev. Oznako privatizadjskega tajkunaje Horvat med Slovenci dobil, ko seje odločil, da bo premoženje prenesel na nizozemsko Aktivo Holdings. Čeprav so zaradi neugodne davčne zakonodaje mnogi sledili njegovemu primeru, je bila javnost do njih prizanesljivejša. ... V iZRAELU PA PRIZNANJE ZA POSEL LETA Ob Aktivinih prevzemih po trgih nekdanje Jugoslavije in drugod ni bilo slišati o kakšnih aferah. Celo nasprotno: ko je Horvatova Aktiva Hpldings prek izraelskega partnerja leta 2003 prevzela več kot polovico najvecjega izraelskega holdinga IDB, so tamkajšnji mediji to označili za največji posel leta. Potpmec ustanovitelja holdingaje izjavil, da predaja Aktivi v roke ključ izraelskega gospodarstva. Holding IDBjetakrat namreč upravljal premoženje, kije preseglo desetino izraelskega BDP. Zakaj potem tako slab imidž Aktive v slovenski javnosti? Ko seje skupaj z izraelskim Gandnom leta 2002 potegoval za nakup NKBM, Je Horvat za Finance na to vprašanje odgovoril: »Mi smo bili prvi, ki smo v podjetjih naredili tisto, kar bi drugi morali že pred petimi leti ali še prej. Bili smo prvi, ki smo prevzemali podjetja in kpncentrirali lastništvo, kar politiki ni bilo všeč. Prevzeli smo več podjetij kot kdo drug, pa tega nismo obešali navelikizvon in seslikalivjavnosti. Aktivajebila prva, kije podjetja dejanskp prestrukturirala, za kar imamo kadre in znanje, pri tem pa so nas napadali, mi pa se nismo želeli braniti. Lahko bi poslušali tiste, ki so nam govorili, naj ukrepe izpeljujemo postopnovdveh, treh letih. Če bijih poslušali, tako kot to delajo nekateri drugi uprav-Ijavci, bi bili zvisokimi plačami in regresi prijazni le 12 mesecev, čez dve leti pa bi podjetje moral zapreti, ker ne bi bilo konkurenčno.« HORVATSENEVRAČA V svetu Horvatu ni bilo treba odgovarjati na takšna vprašanja. Najboljša evropska poslovna šola Insead je dala priznanje Aktivini praksi in TIM Laško in TKI Pinus uvrstila v svoj šolski program kot poslovna primera uveljavljanja vrednostnega managementa - kot inovativno kombinacijo ekonomske dodane vrednosti (EVA) in uravnoteženih kazalnikov (BSC). Lani so Horvata na Svetovnem gospodarskem forumu v švicarskem Davosu uvrstili med 200 mladih svetovnih voditeljev. Ko seje Darko Horvat preselil v London, naložbe pa v nizozemsko Aktivo Holdings, je bilo slišati: »Pa naj gre. Brez njega nam ne bo nič manjkalo.« Drugi so bili drugačnega mnenja. »Slovenija zelo potrebuje kapital, kakršnega upravlja Darko Horvat. Brez horvatov Slovenija ne bo nikoli kot Irska, Iskra pa ne kot Nokia. Brez agresivnega kapitala bo Slovenija sicer počasi lovila evropsko povprečje, potem pa bo - po vstopu revnih držav - evropsko povprečje tako ali takp kar samo ujelo Slovenijo. Ta potrebuje uspešne finančne vlagatelje na tujem. Potrebujejih zaradi lastne promocije, zaradi prenosa znanja in poslovnih vezi, pa tudi zato, ker neuspešni ne bodo imeli česa prinesti domov. Neuspešnih ne potrebuje nihče/< je v komentarju za Finance napisal Borut Hočevar. Darko Horvat se za zdaj ne vrača domov. Celo nasprotno: z lansko prodajo skoraj celotnega deleža v Aktivi Holdings Nizozemskaje pretrgal še zadnje poslovne vezi s Slovenijo.
Medij: Manager
Avtorji: Kovač Barbara
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 08. 03. 2007
Stran: 11
