Na letošnji prvi skupščini družbe Luka Koper, ki jo je Uprava družbe sklicala na zahtevo upravljavca večinskega deleža, Slovenske odškodninske družbe (SOD), je bilo prisotnega 75,91 % kapitala. Delničarji so sprejeli z dnevnim redom predlagana sklepa o razveljavitvi prejšnjih sprememb Statuta in sprejemu novih spremembah Statuta družbe, s čimer naj bi bila po mnenju številnih omogočena menjava sedanjega Predsednika Uprave, Gašparja Gašparja Mišiča. No, na sprejeti sklep o spremembah statuta je delničar Mestna občine Koper napovedal izpodbojno tožbo.

Današnja skupščina je bila sklicana po sodni zavrnitvi vpisa sprememb Statuta, ki so bile sprejete na skupščini 7. 10. 2013, in niso bile skladne z zakonodajo, zaradi česar je Društvo MDS vložilo in na sodišču tudi uspelo z izpodbojno tožbo. Na nezakonitost sklepov, sprejetih na prejšnji skupščini, so že takrat izrecno opozarjali in apelirali na predlagatelja - SOD - predsednik Društva MDS, Rajko Stanković, predsedujoči skupščini, odvetnik Stojan Zdolšek, in predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), mag. Kristjan Verbič.

Slednji je na današnji skupščini pozval k sankcioniranju odgovornih, zaradi katerih so družbi nastali nepotrebni stroški, tudi iz naslova sklica in izvedbe še ene skupščine, ter pozval predlagatelje, Republiko Slovenijo in SOD, naj nosijo odgovornost za nezakonite predloge in stroške, ki družbi tako nastajajo. Hkrati pa je tudi apeliral na Republiko Slovenijo, kot večinskega lastnika, naj se vzdrži ravnanj oz. predlogov in odločitev, ki bi kakorkoli ponovno destabilizirale poslovanje družbe ter njeno relacijo z zaposlenimi in lokalno skupnostjo. Ob tem je mag. Verbič izrazil zadovoljstvo nad poslovanjem in rezultati družbe, pomembno rastjo vrednosti delnice na Ljubljanski borzi ter ponovno možnostjo za delitev dobička oz. dividend.

V sklopu zadnje točke, pri kateri so se delničarji seznanili z namero Uprave, da izvede skrben pregled že sproženih odškodninskih postopkov zoper nekdanje organe vodenja in nadzora ter se na temelju ugotovitev odloči o smiselnosti nadaljevanja postopkov, je Predsednik Uprave predstavil še uspešno tekoče poslovanje in ambiciozne razvojne načrte.

Sinoči sta predstavnik Civilne iniciative »Izbrisani mali delničarji Nove KBM« ter Sekcije NKBM pri Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD), zasl. prof. dr. Peter Glavič, in Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, s pismom Predsedniku Evropske komisije, Joséju Manuelu Barrosou, slednjega opozorila na razlastitev 100.000 imetnikov delnic treh slovenskih bank, 2.000 lastnikov podrejenih obveznic ter posredno še blizu 500.000 državljanov (četrtina prebivalstva), ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah, skupaj za preko 500 milijonov evrov. S tem je Republika Slovenija (RS) - na zahtevo in ob sodelovanju Evropske komisije - izropala največje slovenske banke in okradla njihove lastnike!

Ob tem sta podpisnika opozorila, da nobena od »kriznih« držav (Grčija, Irska, Italija, Portugalska, Španija) ni izničila premoženja malih vlagateljev. Delničarji Nove kreditne banke Maribor (NKBM) so bili izbrisani v nasprotju določbami Ustave RS in Protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Država RS jih je razlastila v dveh fazah. Najprej je nasilno razvrednotila njihove vloge (5,6 milijona delnic po 27 €, skupaj 151 M€); prepovedala jim je dokapitalizacijo banke, medtem ko je sama spremenila coco-obveznice in 10 % fiksne obresti nanje v delnice: 100 milijonov delnic po 1 € in 185 milijonov delnic po 1,3 centa, skupaj 285 milijonov delnic za 102,4 M€! S tem je knjigovodska vrednost delnice padla od 5,37 € na 0,76 €, tržna vrednost pa celo na 0,10 €. Tako je male vlagatelje praktično izrinila iz lastništva, dosegla 92 % lastništvo banke in nato s posebnim zakonom, ki ga doslej ni sprejela še nobena država v EU, izbrisala njihove delnice!

Sila problematičen je tudi lanski pregled in ocenjevanje slabih terjatev ter pogoji za prenos na 'slabo banko', katerih kriterije je narekovala Evropska komisija, saj je Evropska centralna banka zanje šele zaprosila Evropski bančni organ (EBA). Med veljavnimi mednarodnimi računovodskimi standardi in vsiljenimi, nelegalnimi kriteriji je razlika, zaradi katere so bili razlaščeni delničarji in lastniki podrejenih obveznic - postopek je bil v popolnem nasprotju s temeljnimi načeli pravne države.

Tako Vlada RS kot Banka Slovenije  trdita, da je za v EU edinstveno razlastitev delničarjev kriva Evropska komisija, vendar v Sporočilu Evropske komisije ne piše, da je potrebno delničarje razlastiti. Celo države, ki so prejele finančno pomoč (Grčija, Portugalska, Irska, Španija), niso izbrisale delnic in podrejenih obveznic bank. Nemčija, Belgija, Avstrija idr. države članice so celo zasebne banke dokapitalizirale same, brez razlaščanja obstoječih delničarjev in Evropska komisija tega ni štela za pomoč. Španija in Nizozemska pa sta morali odločbe o izničenju delniškega premoženja že razveljaviti. Več kot očitno gre za neenakopravno obravnavo Slovenije, v pismu Barrosu izpostavljata dr. Glavič in mag. Verbič.