Delo - Sobotna priloga
Kot kaže je metodologija stresnih testov v Sloveniji namenjena prav razvrednotenju in razprodaji obeh podržavljenih bank Lotnji za hitro bogatenje so se prisesali na države evropskega juga in med krizo zelo obogateli. Slovenski pomaeači pa lahko v zahvalo računajo na lepa delovna mesta v tujini. Umori bank na periferiji Tekst Peter Glavič Ponovna ocena tveganja treh največjih slovenskih bank je zbudila zanimanje javnosti, saj sta bili dve banki, NLB in NKBM, med 25 evropskimi bankami od 130, ki so pokazale domnevni kapitalski »primanjkljaj« v primeru neugodnega scenarija gospodarskega razvoja v Sloveniji. Njun »primanjkljaj« naj bi bil sicer majhen in ga bosta pokrili iz letošnjega dobička, vendar je ponovno vrgel slabo luč na obe banki in Slovenijo. To je še posebej slabo, ker »mora« država izpolniti zahtevo evropske komisije, da bo NKBM prodala do konca leta - ne glede na krizo in s tem ceno. Madžarska banka OTP naj bi ponujala zanjo 300 milijonov evrov, kar je slaba polovica njene knjigovodske vrednosti in četrtina njene resnične vrednosti; pred krizo, v obdobju 2003-2006, je OTP kupovala banke po 2,3-4,7-mnogokratniku knjigovodske vrednosti.
Mali delničarji bi radi kupili NKBM Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) in civilna iniciativa Izbrisani mali delničarji NKBM sta prepričana, da bi morali imeti razlaščeni državljani pri prodaji NKBM prednostno pravico do nakupa. Poudarjajo, da bi jim morala država v kupnini priznati odvzeto lastnino, državljanom pa vložek države oziroma davkoplačevalcev v vseh teh letih. Ker se jim aktualno dogajanje okoli prodaje NKBM zdi farsa, so se odločili podati tudi ponudbo za odkup druge največje državne banke. Ta naj bi bila, kot zagotavljajo, vsaj milijon evrov višja od tiste, ki jo ponuja v javnosti največkrat omenjena in za zdaj najresnejša ponudnica - madžarska banka OTP. (sta)