Od oktobra 2009 so potekala prizadevanja predstavnikov Sekcije Železarna Ravne - Monter Dravograd pri VZMD in strokovnih sodelavcev VZMD, da bi preostali mali delničarji - s skupaj 2,29 % v celotnem kapitalu družbe - dobili možnost izstopa oz. prodaje svojih delnic po pošteni ceni ali pa zagotovili ustrezno zaščito interesov v primeru iztisnitve. Tako je bil pri v okviru VZMD formiran delničarski sporazum, ki se mu je priključilo 2,06 % celotnega kapitala oz. kar 89,98 % delnic vseh preostalih malih delničarjev. Na podlagi uspešno zaključenih pogajanj o odkupu tako formiranega svežnja delnic je bil ta odprodan skladno z določili delničarskega sporazuma, hkrati s tem pa je prenehala z obstojem tudi Sekcija Železarna Ravne - Monter Dravograd pri VZMD.

V tem tednu je VZMD pričel s postopki za zaščito dobrega imena, pri čemer je bila doslej na pristojno tožilstvo vložena kazenska ovadba, podana prijava kršitve predpisov Tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije ter vložena pritožba na Novinarsko častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije. Navedeni postopki pomenijo začetek udejanjanja sklepa, ki ga je Svet VZMD sprejel na svoji 8. redni seji, 20. 4. 2010, pri 4. točki dnevnega reda, ko je v okviru obravnave aktualnih vprašanj (posebej »manipulacije Velana«) med drugim ugotovil, da »v nasprotju s pisanjem nekaterih javnih občil zoper VZMD ni uveden nikakršen postopek,« ter da »ponavljajoče se, neresnične navedbe nekaterih javnih občil, ustvarjajo v javnosti zavajajočo predstavo ter s tem poizkušajo diskvalificirati delovanje in prizadevanja VZMD, kar neposredno škoduje uresničevanju interesov malih delničarjev ter dobremu imenu VZMD.« Na podlagi teh ugotovitev je takrat Svet VZMD naložil Predsedniku VZMD, da »uporabi vsa pravna sredstva za zaščito dobrega imena VZMD.«

VZMD.TV - poročilo z razširjene razprave o aktualnih vprašanjih po 8. redni seji Sveta VZMD - s predstavniki Strokovnega sveta in Sekcije Velana (1. in 2. del)

Današnje skupščine KD ID, d.d., sta se udeležila delničarja KD, d.d., in VZMD, tako da je bilo prisotnega 20,06 % kapitala te naslednice pooblaščene investicijske družbe (PID). Soglasno so bili sprejeti vsi predlagani sklepi, razen predloga uprave in nadzornega sveta o delitvi bilančnega dobička (11.374.501,57 EUR), kjer je bil soglasno sprejet nasprotni predlog KD, d.d., in sicer, da se - namesto 4.590.771,00 EUR - za dividende nameni 6.886.156,50 EUR, torej 0,75 EUR bruto na delnico (namesto prvotno predlaganih 0,50 EUR). Takšen predlog in odločitev je že na sami skupščini pozdravil tudi mag. Kristjan Verbič ter po kratki razpravi tudi siceršnje ravnanje označil kot »primer dobre prakse, saj gre v smeri zglednega in delničarjem »prijaznega« preoblikovanje KD ID v vzajemni sklad, podobno kot že pred dobrim mesecem tudi Krona Senior, d.d.« Po skupščini pa je mag. Verbič izrazil siceršnjo zaskrbljenost nad preostalimi investicijskimi družbami NFD 1, d.d., in Zvon 1 ID, d.d., ki korakov v tej smeri še vedno ne izvajata v zadostni meri - prej nasprotno. Slednji sta bili tudi glavni pobudnici predloga sprememb ZISDU-1D s katerim bi se skrajnji rok za preoblikovanje investicijskih družb v vzajemne sklade podaljšal še za tri leta - ta poskus spremembe zakona v počitniškem času in to po skrajšanem postopku je predstavnikom VZMD uspelo ustaviti po predstavitvi argumentov pristojnemu Ministrstvu za finance v dneh 20., 22. in 24. 7. 2009, pa tudi v nadaljevanju, zaradi česar novela ZISDU ni bila uvrščena v Normativni program dela Vlade RS za leto 2010. Pri vsem tem pa je denimo NFD 1 v začetku letošnjega leta celo redno poviševal svojo izpostavljenost do delnic družbe Sava, d.d., in ta zdaj presega limit 10 % sredstev investicijske družbe. Hkrati ni bilo objavljeno nikakršno vabilo k dajanju ponudb, s katerim bi NFD 1 in Zvon 1 ID poskušala odprodati del svojih netržnih naložb, zato je netržna izpostavljenost obeh družb praktično enaka kot pred dobrega pol leta!

VZMD je vložil nasprotni predlog k predlogu sklepa 4. točke dnevnega reda - Imenovanje novih članov nadzornega sveta - 14. skupščine družbe Gorenje, d.d., sklicane 26. 4. 2010 za dne 28. 5. 2010. V VZMD so namreč s presenečenjem sprejeli odločitev nadzornega sveta Gorenja, da med petimi predlaganimi kandidati za člane nadzornega sveta, kot jih predlaga obstoječi nadzorni svet, ni »predstavnika« malih delničarjev - posebej po tem, ko je Komisija VZMD za izbor kandidatov za člane nadzornih svetov 22. 3. 2010 predlagala nadzornemu svetu utemeljen in ustrezen predlog. Z nasprotnim predlogom VZMD nadomešča le enega od predlaganih kandidatov, in sicer izključno po kriteriju izkušenj iz neposredne prakse (upravljanja), ki so za družbo Gorenje posebej pomembne. Po podatkih s katerimi razpolagajo v VZMD ima kandidatka dr. Maja Makovec Brenčič manj takšnih izkušenj kot drugi kandidati, ki jih je predlagal nadzorni svet, hkrati pa tudi manj kot kandidat Harald Karner, ki ga je predlagala Komisija VZMD. Ta je na svoji 5. seji, dne 16. 3. 2010, soglasno sprejela odločitev, da za člana nadzornega sveta predlaga nespornega strokovnjaka z bogatimi izkušnjami ter pionirja prizadevanj za zaščito interesov malih delničarjev - Haralda Karnerja. Navedenega kandidata so člani Komisije izbrali iz nabora preko 30 evidentiranih kompetentnih kandidatov, in sicer kot posebej primernega, avtonomnega, strokovnega in kredibilnega, da bi lahko kot predstavnik malih delničarjev ustrezno odražal ta segment lastniške strukture v družbi Gorenje.

V leto 2006 segajo utemeljena in intenzivna prizadevanja VZMD, da bi desetčlanski nadzorni svet družbe Gorenje, d.d., vključeval vsaj enega člana, ki bi avtonomno, strokovno in kredibilno predstavljal male delničarje oz. odražal ta pomemben segment lastniške strukture. V lastniški strukturi družbe Gorenje, d.d. je namreč preko 21.400 malih delničarjev, ki imajo skupaj v lasti blizu 30 % vseh delnic družbe, vendar jim je onemogočena ustrezna participacija pri nadzoru in upravljanju.

Komisija VZMD za izbor kandidatov za člane nadzornih svetov se je nemudoma odzvala na uradno sporočilo, z dne 8. 3. 2010 - o sklepu nominacijskega odbora o začetku postopka priprave predloga za imenovanje članov nadzornega sveta družbe Gorenje, d.d. Komisija VZMD je tako na svoji 5. seji, dne 16. 3. 2010, soglasno sprejela odločitev, da za člana nadzornega sveta družbe Gorenje, d.d. predlaga nespornega strokovnjaka z bogatimi izkušnjami ter pionirja prizadevanj za zaščito interesov malih delničarjev - Haralda Karnerja, ki je dal soglasje za kandidaturo in pisno izjavo, da ni okoliščin, ki bi po določbah ZGD-1-UPB3 nasprotovale njegovi izvolitvi. Navedenega kandidata so člani Komisije izbrali iz nabora preko 30 evidentiranih kompetentnih kandidatov, in sicer kot posebej primernega, avtonomnega, strokovnega in kredibilnega, da bi lahko kot predstavnik malih delničarjev ustrezno odražal ta segment lastniške strukture v družbi Gorenje, d.d. 

VZMD je omenjeni predlog 22. 3. 2010 poslal nadzornemu svetu družbe Gorenje, d.d.,  ob čemer je predsednik izrazili upanje, da »mali delničarji tokrat vendarle lahko računajo na podporo obstoječega nadzornega sveta ter odločilno podporo največjega lastnika - Kapitalske družbe (KAD) - s preko 25 % deležem v lastniški strukturi, katere predstavniki bi glede na okoliščine morali imeti posluh za vsaj enega predstavnika malih delničarjev v 10-članskem nadzornem svetu«. Sicer se v VZMD - čigar predstavniki se udeležujejo skupščin Gorenja, d.d. vse od 10. skupščine (12. 12. 2006) - z veliko mero zaskrbljenosti sprašujejo, kakšni pretresi, krize in osip delničarjev se bodo še morali dogoditi, da bo tudi z vidika pravic in interesov malih delničarjev Gorenja, d.d. prišlo do uveljavitve standardov in kulture upravljanja družb, kakršna je samoumevna v urejenih ekonomijah, na kar Slovenijo nenazadnje vse resneje opozarjajo tudi predstavniki OECD.

Glede na navedena dejstva so v VZMD z nelagodnim presenečenjem sprejeli odločitev nadzornega sveta Gorenja, d.d., razvidno iz sklica 14. skupščine, objavljenega 26. 4. 2010. Med petimi predlaganimi kandidati za člane nadzornega sveta, kot jih predlaga obstoječi nadzorni svet, namreč ni »predstavnika« malih delničarjev. V VZMD ne vidijo nikakršnega razloga, da nadzorni svet družbe, kljub deležu, ki ga mali delničarji vseskozi predstavljajo v lastniški strukturi družbe, temu segmentu delničarjev - ponovno - odreka pravico do predstavnika v nadzornem svetu.

Zato VZMD z nasprotnim predlogom nadomešča le enega od predlaganih kandidatov, in sicer izključno po kriteriju izkušenj iz neposredne prakse (upravljanja), ki so za družbo Gorenje, d.d. posebej pomembne. Po podatkih s katerimi razpolaga delničar-predlagatelj ima kandidatka dr. Maja Makovec Brenčič manj takšnih izkušenj kot drugi kandidati, ki jih je predlagal nadzorni svet, hkrati pa tudi manj kot kandidat Harald Karner, ki ga je predlagala Komisija VZMD. 

NASPROTNI PREDLOG 

 k točki 4. sklicane skupščine: Imenovanje novih članov nadzornega sveta

 Nasprotni predlog sklepa:

Za člane nadzornega sveta, ki zastopajo interese delničarjev, se za dobo štirih let izvolijo: Harald Karner, dr. Peter Kraljič, Keith Miles, Uroš Slavinec in Rudolf Šepič.

 Mandat izvoljenim članom nadzornega sveta družbe začne z 19. 7. 2010.

Skladno s temeljnimi načeli korporativnega upravljanja in načeli OECD je po mnenju predlagatelja skrajni čas, da mali delničarji tudi v tej družbi dočakajo izvolitev nadzornika.

Kot del nasprotnega predloga je VZMD priložil tudi življenjepis kandidata, iz katerega so razvidne njegove kvalifikacije in izkušnje.

V VZMD izražajo ogorčenje nad predlogom uprave in nadzornega sveta družbe Istrabenz, d.d., kot ga predlagata v okviru 6. točke »Seznanitev in obravnava poročil o posebnih revizijah in odločanje o vložitvi odškodninske tožbe« 16. skupščine delničarjev, sklicane 26. 4. 2010 za dne 27. 5. 2010. Uprava in nadzorni svet namreč predlagata skupščini, da se seznani s Poročili o ugotovitvah revizijskih postopkov, ki sta bili pripravljeni s strani revizorske družbe BDO Revizija, d.o.o., ter da »se v zvezi z vodenjem poslov družbe, ki so bili predmet teh revizijskih postopkov, zoper člane organov vodenja in nadzora, ki so imeli mandat v tem obdobju, ne vloži odškodninska tožba.«

Temu v obrazložitvi sledijo šokantne navedbe: »Uprava je poročili skrbno preučila in ugotovila, da v njiju niso podane zadostne podlage za ugotavljanje odškodninske odgovornosti članov uprav in nadzornega sveta,« iz bržkone izhaja, da uprava družbe Istrabenz vehementno opravlja tudi vlogo sodišča, čeprav: »Nadalje je uprava skladno s sklepom nadzornega sveta naročila tudi izdelavo pravnega mnenja glede možnosti ugotavljanja odškodninske odgovornosti nekdanjega predsednika uprave g. Igorja Bavčarja v zvezi s posli, ki so bili predmet revizijskih postopkov,« pri čemer pa je vloga in morebitna odgovornost nadzornega sveta očitno za aktualno upravo in nadzorni svet popolnoma nepomembna?! Tako seveda »Iz navedenega pravnega mnenja izhaja, da ni mogoče uspešno zatrjevati obstoja pravne podlage za uveljavljanje odškodninske odgovornosti proti nekdanjemu predsedniku uprave družbe g. Igorju Bavčarju,« zaradi česar - naenkrat (hokus-pokus) spet izvzet tudi nadzorni svet: »Izhajajoč iz vsega zgoraj navedenega uprava meni, da tudi pri ostalih članih uprave in nadzornega sveta, ki so imeli mandat v obdobju vodenja obravnavanih poslov, predpostavke odškodninske odgovornosti niso z zadostno stopnjo verjetnosti izkazane in predlaga, kot sledi iz predlaganih sklepov.«

Po oceni sodelavcev VZMD je opisano ravnanje uprave in nadzornega sveta Istrabenza še ena v nizu manifestacij perverznega norčevanja iz (malih) delničarjev in državljanov nasploh. Zato bo, po besedah predsednika »VZMD na skupščini zahteval natančna pojasnila uprave in nadzornega sveta, podobno kot v primeru nedavne 17. skupščine Luke Koper, d.d., pa tudi pojasnila revizorske družbe BDO Revizija o Poročilih o ugotovitvah revizijskih postopkov ter odvetniške družbe Odvetniki Šelih & partnerji, o.p., d.n.o., o Pravnem mnenju, ki ga je pripravila za upravo.« Pri tem v VZMD pričakujejo tudi podporo večjih delničarjev, družb: Petrol, NFD Holding, NLB, Gorenjska banka, Maksima Invest, Banka Celje itn., ki imajo možnost, da se na skupščini, avtonomno in na podlagi argumentov odločajo o vložitvi tožb zoper nekdanje organe uprave in nadzora. Hkrati v VZMD opozarjajo, da bo k ureditvi razmer na področju korporativnega upravljanja (na kar Slovenijo zelo resno opozarjajo tudi predstavniki OECD) lahko pomembno prispevalo le dejansko uveljavljanje odškodninske odgovornosti članov uprav in nadzornih svetov - vsekakor bolj kot npr. deklarativno podpisovanje Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, Združenja nadzornikov Slovenije, Združenja Manager in Ljubljanske borze.

Danes je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) prejela odgovor VZMD na četrto zahtevo ATVP (prva zahteva z dne 21. 9. 2007) za posredovanje poročil in informacij o družbi Velana, d.d. Mlini sicer meljejo počasi, a vztrajno, saj zbiranje informacij s strani ATVP v primeru Velane poteka že dobri dve leti in pol. V VZMD smo prepričani, da ATVP - glede na številne objave in poročanja javnih občil - neselektivno pridobiva, zbira in proučuje informacije iz vseh virov ter, kot osrednji regulator trga vrednostnih papirjev, začenja uresničevati svoje poslanstvo.

Skladno s sklepom, ki ga je Svet VZMD sprejel na svoji 8. redni seji, dne 21. 4. 2010, so na spletni strani VZMD objavljeni tudi vsi dosedanji zahtevki ATVP ter pripadajoči odgovori VZMD (www.vzmd.si/velana), v prispevkih VZMD.TV pa natančnejša pojasnila o manipulaciji Velana:

Danes še zadnji od skoraj 40.000 delničarjev družbe Petrol, d.d. na svoj domači naslov prejemajo Pooblastila s predlogi sklepov za glasovanje na 20. seji skupščine delničarjev, sklicani za dne 6. 5. 2010. Med predlogi sklepov je tudi edini nasprotni predlog, ki ga je 9. 4. 2010 vložil VZMD, in sicer, da se »za nadomestnega člana nadzornega sveta družbe Petrol za mandatno obdobje, ki se začne 6. 5. 2010 in konča 7. 4. 2013, kot predstavnika delničarjev izvoli dr. Miran Mejak«. V okviru organiziranega zbiranja pooblastil sta kot 15. in 16. predlagani pooblaščenec tudi predstavnika VZMD dr. Miran Mejak in mag. Kristjan Verbič, ki edina med 16 predlaganimi pooblaščenci podpirata omenjeni nasprotni predlog VZMD. V VZMD vabijo vse delničarje, ki se skupščine ne bodo udeležili osebno, da pooblastilo v priloženi predplačani kuverti odpošljejo najkasneje do petka 30. 4. 2010. 

VZMD je neposredno po sklicu 20. skupščine družbe Petrol, d.d., vložil nasprotni predlog k Predlogu sklepa 5. točke dnevnega reda skupščine sklicane za 6. 5. 2010. Z nasprotnim predlogom VZMD predlaga, da se »za nadomestnega člana nadzornega sveta družbe Petrol za mandatno obdobje, ki se začne 6. 5. 2010 in konča 7. 4. 2013, kot predstavnika delničarjev izvoli dr. Miran Mejak«. VZMD v utemeljitvi izpostavlja, da je skladno s temeljnimi načeli korporativnega upravljanja in načeli OECD res skrajni čas, da mali delničarji tudi v družbi Petrol dočakajo izvolitev predstavnika tega pomembnega segmenta lastniške strukture - blizu 40.000 malih delničarjev, ki imajo skupaj v lasti preko 25 % vseh delnic družbe, vendar jim je vedno znova onemogočena ustrezna participacija pri nadzoru in upravljanju. Zahteva VZMD je tem primeru toliko bolj upravičena, saj je Komisija VZMD za izbor kandidatov za člane nadzornih svetov prelagala kandidata, ki po svojih kvalifikacijah in izkušnjah daleč presega izkušnje kandidatke, ki jo v izvolitev skupščini predlaga nadzorni svet Petrola, katerega člani so v pretežni meri tudi člani Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS), kjer predlagana kandidatka zaseda vodilno funkcijo Sekretarke, hkrati pa ne ona ne ZNS - po vedenju predlagatelja - nista delničarja v družbi Petrol, da bi kandidatka lahko bila predlagana oz. izvoljena kot »predstavnik delničarjev«! Ob tem je predsednik VZMD znova izrazil upanje, da »mali delničarji tokrat vendarle lahko računajo na odločilno podporo upravljavcev državnega premoženja oz. treh ključnih lastnikov (SOD, KAD in NLB) s preko 38 % deležem v lastniški strukturi«. Sicer se v VZMD - njihovi predstavniki se organizirano udeležujejo skupščin Petrola vse od 15. skupščine (10. 5. 2006) ter na njih zastopajo daleč največje število delničarjev (tudi preko 1.670) - z veliko mero zaskrbljenosti sprašujejo, kakšni pretresi, krize in osip delničarjev se bodo še morali dogoditi, da bo tudi z vidika pravic in interesov malih delničarjev Petrola prišlo do normalizacije razmer ter uveljavitve standardov in kulture upravljanja družb, kakršna je samoumevna v urejenih ekonomijah, na kar Slovenijo nenazadnje vse resneje opozarjajo tudi predstavniki OECD.