Mali delnicarji Slj-a se bojijo, da bodo opeharjeni »Cena, ki jo ob prodaji Slovenske industrije jekla (Slj) ruskemu Koksu ponujajo malim delničarjem za njihove delnice, je nepoštena, zato nanjo ne bomo pristali,« je konec prejšnjega tedna na novinarski konferenci v Ravnah dejal predsednik nadzornega sveta Družbe pooblaščenke Ravnejanez Klančnik, ki je tudi dolgoletni funkcionar SKEI med ravenskimi železarji. »Borili se bomo za pošteno ceno delnic malih delničarjev. 0 tem smo se pripravljeni pogajati. Ce nam pristojni ne bodo prisluhnili, pa bomo v Ljubljani pripravili demonstracije.« v Zelezarne so pred stečajem rešili delavci Zakaj so informacije o prodaji slovenskih železarn
ruskemu Koksu razburile ma e delničarje, torej številne sedanje in upokojene delavce v železarnah? Zgodba je preprosta in zelo značilna za naše tranzicijske čase. Povejmo po domače: delavcem, ki so s svojimi vložki v začetku devetdesetih let rešili slovenske železarne pred propadom, ponujajo sedaj za njihov vložek nominalno polovico manj denarja, kot so ga dejansko vložili v sanacijo železarn. Vsi drugi, ki so pri njihovi sanaciji sodelovali (od bank in zavarovalnic do državnih podjetij), pa so dobili svoje vložke poplačane z visokimi obrestmi ali z deleži v osnovnem kapitalu. Potrdila in delnice namesto neizplačanih plač Na začetku devetdesetih let so slovenske železarne na Ravnah, v Štorah in najesenicah zabredle v hudo krizo. Ker je bila njihova usoda na kocki, so jim na pomoč priskočili zaposleni, ki so del svojih plač pustili v njih, da jih niso pokopali dragi bančni krediti. Za neizplačani del plac v letih 1991, 1992 so delavci dobili potrdila o premalo izplačanih plačah, vložkov iz kasnejših let pa jim kljub prizadevanjem SKEI niso priznali. Na potrdilih je pisalo, da jih bodo delavci lahko uveljavljali v procesu privatizacije železarn ali ob njihovi prodaji. Poleg tega so številni delavci, ki so čutili pripadnost železarnam, tudi svoje certifikate do konca hranili za lastninjenje lastnih podjetij, k temu jih je spodbujal tudi menedžment. Leta 1998 je bil sprejet zakon, na osnovi katerega so ustanovili družbi pooblaščenki na Ravnah in najesenicah, v kateri so delavci železarn vložili svoja potrdila o premalo izplačanih plačah in certifikate. Vsi so vedeli, da bi prislo do kolapsa slovenskih železarn, če bi delavci terjali vračilo svojih vložkov v gotovini. Zakon iz leta 2001 pa je družbam pooblaščenkam zagotovil, da lahko s svojimi delnicami pridobijo do 20-odstotne deleže osnovnega kapitala odvisnih družb. Družbi pooblaščenki imatazato specifične delnice, saj drugi delničarji delnic ne morejo zamenjati za pridobitev poslovnega deleža v odvisnih družbah. Tako sta družbi pooblaščenki doslej pridobili poslovne deleže v šestih odvisnih družbah na Ravnah in v eni najesenicah. Poslovnih deležev v družbah Metal, Acroni in Noži, ki predstavljajo srce železarstva na Ravnah in jesenicah, pa niso mogle pridobiti, ker je bil leta 2003 ustavljen postopek njihove prodaje. Danes bi radi nekateri pozabili na zakon iz leta 2001. Nenadna prodaja SIJ-a Septembra lani je bil na presenečenje malih delničarjev objavljen javni poziv za zbiranje ponudb za nakup večinskega deleža Slj-a, čeprav družbe pooblašcenke še niso mogle zamenjati delnic za poslovne de eže v odvisnih družbah, kar je bilo dogovorjeno z delavci in zapisano v zakonu. Zato so mali delničarji protestirali proti takšnemu načinu prodaje, vendar so jim odgovorni zagotavljali, da njihov položaj ne bo ogrožen, vendar jim niso verjeli. »Po naši sodbi so se želeli na tak način izogniti zamenjavi naših delnic za poslovne deleže v treh odvisnih jedrnih družbah: Acroniju najesenicah ter Metalu in Nožih na Ravnah,« je dejal Klančnik. »Če država ne bi imela tega v ozadju, bi nam tako zamenjavo z lahkoto omogočila ne glede na način prodaje železarn.« »Kljub temu smo bili šokirani, ko je komisija objavila svoj izbor najprimernejšega kupca - rusko poslovno skupino Koks. Vlada je na hitro dala soglasje k takemu izboru, takoj zatem pa je minister za gospodarstvo že podpisal pogodbo o prodaji. Ob tem so se prodajalci začeli hvaliti, da so dosegli najvišjo možno kupnino, da bo novi lastnik veliko vložil v železarne in podobno. Pohvalili so se celo, da so se s kupcem dogovorili za odkup delnic, ki jih družbe pooblaščenke še imajo, po odlični ceni,« je dejal Klančnik. »Sedaj nam ponujajo za delnico z nominalno vrednostjo 417 evrov (100.000 SIT) 190,7 evra (45.700 SIT).« Dobrota je sirota »Naložbe Republike Slovenije v Slovensko industrijo jekla presegajo pol milijarde evrov, sedaj pa je država svoj 55,35-odstotni delež SIJ-a prodala za 105 milijonov evrov. Ta podatek veliko pove o odgovornosti prodajalcev. Delavskih vložkov v jeklarstvo ne mislimo prodati tako poceni,« je odločno dejal Klančnik. »Ceprav železarne že od leta 2003 poslujejo z dobičkom, imamo že dalj časa občutek, da nas želijo odgovorni opehariti.« Klančnik ob tem ugiba, da ruski Koks morda poslovnega deleža v Slj-u vendarle ni kupil tako poceni: »Morda pa govorice, ki krožijo po Ljubljani, niso iz trte zvite, češ da obstajata dve kupnini. Koks obvešca svoje poslovne partnerje, da je od slovenske vlade kupila 55,35 odstotka Slj-a za več kot 300 milijonov evrov.« »Ce bi nam leta 1998 povedali, da bomo morali po desetih letih prodati delnice malih delničarjev nazaj drzavi za polovično ceno, bi že takrat vložili 14.000 tožb za izplačilo premalo izplačanih plač. Potem danes država ne bi imela kaj prodajati,« je dejal Klančnik. Ob tem je spomnil, da je 60 delavcev iz železarne Štore vložilo tožbe za premalo izplačane place. Vsi so leta 2002 pravdo dobili, svoj vložek v sanacijo železarn pa so jim morali poplacati z visokimi obrestmi. V povprečju je en delavec prejel okoli 25.000 evrov (šest milijonov tolarjev). Danes, nekaj let kasneje, pa ponujajo delavcem za njihov vložek okoli 570 evrov (136.000 tolarjev), Razlika je ocitna! Sindikatu SKEI ni vseeno V načelu skrb za interese malih delničarjev ni stvar sindikatov. V tem primeru pa po besedah Klančnika ni tako, saj se je SKEI boril in pogajal za pravično plačilo delavcev ter tudi pristal na poplačilo v delnicah. Ce se takrat delavci ob pomoči svojega sindikata SKEI ne bi za to dogovorili in bi za izplačilo manj izplačanih plač vložili tožbo, bi to železarne pahnilo v stecaj. Zato sindikatu SKEI ne more biti vseeno, ali bpdo delavci, ki so postali mali delničarji, ogoljufani. Ce bi živeli v pravni državi, se sindikalistom za to ne bi bilo treba več zanimati, zdaj so v to prisiljeni. Politično in moralno vprašanje Na novinarski konferenci je sodeloval tudi podpredsednik nadzornega sveta jeseniške družbe pooblaščenke Lameta Boris Bregant, ki je bil včasih direktor in je delavcem podpisal potrdila o manj izplačanih plačah, Tudi po njegovih besedah je predlagana rešitev nepoštena: »Tukaj ne gre zgolj za ekonomsko, temveč za politicno in moralno vprašanje. Delavci so s svojim vložkom pomagali rešiti železarne, zato morajo dobiti nazaj najmanj janez K.lančnik (pm z leve), Kristino Slavic in Boris Bregont so drzam spomnili na njene obveznosti do zeiezarjev - malih delnKarjev, kijih ima po zakonu. toliko, kot če bi imeli denar naložen na banki v obliki depozita. Pošteno pa bi bilo, da bi delavci vsaj delno participirali tudi pri dobičku, ki ga železarne ustvarjajo zadnja leta.« Po besedah direktorice ravenske družbe pooblaščenke Kristine Slavič je ruski Koks z nakupom SIJ-a naredil posel stoletja in bo dobil kupnino poplačano iz dobičkov v dveh letih in pol, obljubljene naložbe pa v naslednjih treh letih in pol. Ob tem je opozorila, da lahko tuji lastniki s transfernimi cenami dobiček prelijejo v tujino, tako da bo Slj posloval s pozitivno ničlo. Mali delničarji z Raven so že pred prodajo tožili državo in Slj za pridobitev 20-odstotnega deleža Metala in Nožev. Poravnalni narok na sodišču bo 4. aprila. »Ze takrat ima država priložnost, da ponudi rešitve, ki bodo v skladu z zakonoma iz leta 1998 in 2001,« pravi Klancnik. Tomaž Kšela
Medij: Delavska enotnost
Avtorji: Kšela Tomaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 15. 03. 2007
Stran: 4
