Probanka je ob začetku likvidacije imela 240 do 250 zaposlenih, ob koncu likvidacije, načrtovane konec letošnjega leta, pa je bilo predvideno 42 zaposlenih. Nekaj večje število od tega jih je bilo pred kratkim prezaposlenih v DUTB, ki jo kot izvršni direktor vodi Imre Balogh, ki je pred tem kot predsednik uprave vodil Probanko v postopku nadzorovane likvidacije.

Zdaj ima DUTB slabih 200 zaposlenih, a so v postopku zniževanja števila zaposlenih. Baloghu se ne zdi sporno, da je DUTB najprej pripojila nekatere zaposlene Probanke in Factor banke, zdaj pa bo morda odpuščala tudi prej zaposlene v DUTB. Ni pa se spuščal v debato, ali so bili na DUTB preneseni tudi "grešniki", ki so vsaj posredno, če ne neposredno prispevali, da sta se Probanka in Factor banka sploh znašli v poslovnih težavah.

Likvidacija ni ogrozila bančnega sistema

Po mnenju Imreja Balogha je smiselno, da se preostali kadri Probanke in Factor banke prezaposlijo v DUTB, saj je pri njih določeno znanje, ki ga v DUTB primanjkuje. Pa tudi interna pravila delovanja so bila prenesena, IT-sistem, prav tako je dopolnjen portfelj DUTB ter preneseno določeno specialno znanje, tudi o srednje velikih in malih podjetjih. Ni pa Balogh mogel komentirati, ali bo trebaDUTB zaradi prenosa Probanke in Factor banke nanjo dokapitalizirati za 50 milijonov evrov, ker vsi stroški še niso znani. Po njegovem mnenju je bila likvidacija Probanke in Factor banke boljša odločitev, kakor da bi obe poslali v stečaj, ker je bil bančni sistem leta 2013 v občutljivem obdobju, zaupanje vanj nizko in bi ga to dodatno destabiliziralo. Po mnenju Balogha bi takojšnji stečaj prinesel višje stroške davkoplačevalcem. Sedanji prvi mož DUTB pove, da mu ni znano, zakaj sta bili ravno Probanka in Factor banka poslani v (nadzorovano) likvidacijo, ne pa tudi NLB, Nova KBM, Abanka, Banka Celje ali recimo tudi povsem zasebna Gorenjska banka. Najbrž zato, ker njun poslovni model ni bil vzdržen, tudi ni bilo voljnih novih dokapitalizatorjev. Po drugi strani sta bili banki, tako Balogh, dovolj majhni, da njuna likvidacija ni ogrozila slovenskega bančnega sistema.

Seje bil čas za dokapitalizacijo

Ekonomist dr. Peter Glavič pa meni, da sta tako Probanka kot Factor banka bili v finančnih težavah, a sta še imeli čas za dokapitalizacijo. Po njegovem mnenju se je guverner Banke Slovenije (pre)hitro odločil, da banki pošlje v (nadzorovano) likvidacijo. Zanj je bilo to neprimerno tudi zaradi tega, ker je Slovenija bila v gospodarsko-finančni krizi. Kaj pa, da sta bili banki sprva v likvidaciji, ko sta pospešeno zniževali obseg poslovanja in število zaposlenih, nato pa pripojeni kDUTB z vsemi preostalimi zaposlenimi?

"Vsaj kar se tiče Probanke, teh okrog 50 zaposlenih ni bilo bistveno več, kakor je bilo predvideno, da jih bo konec letošnjega leta, ko bi se morala likvidacija končati. Že leto ali dve so v Probanki za DUTB opravljali določene storitve, s katerimi so očitno bili zadovoljni in se jim je zato zdelo smiselno, da se banka in zaposleni 'pripojijo' k DUTB," ugotavlja Glavič in doda, da je kar nekaj dobro obveščenih o delovanju in poslovanju Probanke prepričanih, da (vsaj) Probanki, ki je bila v boljši kondiciji od Factor banke, ne bi bilo treba v likvidacijo. Je pa DUTB, tako Glavič, zdaj kadrovsko kar razkošen, zato verjetno sledijo določene racionalizacije.

DUTB ima blizu 200 zaposlenih, asov postopku zniževanja števila zaposlenih

"Milijarda evrov presežka v Novi KBM"

Petra Glaviča še bolj kot Probanka skrbi primer Nove KBM, ko po njegovem zadnje (državne) dokapitalizacije leta 2013 sploh ne bi smelo biti, ker je banka imela dovolj kapitala. Glede na kupnino 250 milijonov evrov s strani Apolla in EBRD, je prepričan, da si kupca že zdaj lahko iz banke izplačata milijardo evrov presežka, in to celo preko (luksemburške) davčne oaze, kjer je Apollo ustanovil podjetje za prevzem Nove KBM. "Mali delničarji Nove KBM, ki so leta 2007 v javni prodaji kupovali njene delnice, bi morali prejeti 27 evrov kupnine za vsako delnico, k temu prištete obresti in odštete izplačane dividende. Zavarovanj, ki vsaj v Sloveniji niso bila slaba, je imela Nova KBM za 5,3 milijarde evrov, slabih posojil 'le' 1,7 milijarde evrov," opomni Glavič in še, da je bilo zgolj uradnega kapitala in podrejenih obveznic v banki toliko, da četudi bi si država izplačala omenjenih 250 milijonov evrov, bi za opeharjene male delničarje banke ostalo 500 milijonov evrov. Ne razume, zakaj je premier Miro Cerar, kije obljubljal pravno državo, pohitel s prodajo banke, katere lastništvo še pred odločitvijo (ustavnega) sodišča ni bilo razrešeno, s čimer morebitno vračilo denarja ne bo strošek banke, ampak davkoplačevalko breme, (dt)

Banki nista izkoristili dokapitalizacije

Komisija DZ za nadzor javnih financ je včeraj znova razpravljala o pripojitvi Factor banke in Probanke k DUTB. Ministrstvo in Banka Slovenije sta vnovič izpostavila, da banki nista porabili vse predvidene kapitalske pomoči, ali bo DUTB zaradi pripojitve potrebovala kapitalsko injekcijo, pa bo treba počakati na njeno vrednotenje prenesenega portfelja. Vnovično sejo je sicer sprovociral medijski članek, da DUTB zaradi pripojitve Probanke in Factor banke potrebuje dodatnih 50 milijonov evrov proračunskega denarja. To je najbolj razjezilo NSi, ki se je podpisala pod zahtevo za sklic seje.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec sta včeraj znova ponovila, da banki nista izkoristili konec leta 2013 sprejetega in od Evropske komisije odobrenega zneska dokapitalizacije ob zdrsu v nadzorovano likvidacijo. Neizkoriščeni znesek je 76 milijonov evrov, sta spomnila. Dragonja je navedel še, da je imela Factor banka ob pripojitvi pozitiven kapital, torej so bila skupna sredstva banke večja kot obveznosti, medtem ko je Probanka izkazovala negativni kapital v višini 9,9 milijona evrov. Breme je padlo na DUTB, glede njegove končne višine bo treba počakati na vrednotenje prenesenega portfelja, ki ga izvaja DUTB. (sta)

So morda mariborsko Probanko prehitro spustili v likvidacijo ali bi jo lahko rešili kako drugače? Foto: Sašo DIZJAK