Dezinvestiranje Očitki, da družba prepočasi odprodaja neosnovno

dejavnost - Delničarji o usodi Voljča in Slavinca 9. januarja
Ljubljana - Kritike nezadovoljnih delničarjev Gorenja so med drugim usmerjene tudi v prepočasno dezinvestiranje družbe. V velenjskem podjetju pojasnjujejo, da so naprodaj vse neosnovne dejavnosti, tudi kuhinjski program, trenutno pa od oktobra aktivno prodajajo le hčerinsko družbo Gorenje Surovina.
Maja Grgič

Odprodaja neosnovne dejavnostije ena ključnih usmeritev strateškega načrta velenjske skupine do leta 2020. Prav prepočasno dezinvestiranje, zlasti neodprodaja Kemisa in Gorenja Surovine, in s tem prepočasno razdolževanje družbe pa je tudi eden ključnih očitkov nekaterih nezadovoljnih delničarjev Gorenja in njihovih podpornikov, ki zahtevajo zamenjavo dveh ključnih članov nadzornega sveta družbe - Marka Voljča in Uroša Slavinca.
V Gorenju pojasnjujejo, da so za udejanjanje strateškega načrta letos februarja uvedli novo organizacijsko strukturo, ki dejavnost skupine Gorenje loči na dva dela: osnovno dejavnost, ki zajema male in velike gospodinjske aparate, in druge dejavnosti, kamor se uvrščajo ogrevalni sistemi, kuhinjsko pohištvo in kopalnice, keramika, ekološka dejavnost, trgovina in industrijske storitve. Kot pojasnjujejo v družbi, so vse neosnovne dejavnosti naprodaj in te možnosti ves čas proučujejo.
Nov poskus prodaje
Lani so prodali družbi Ekogor in Publicus, letos junija pa laboratorij za okoljsko testiranje Erico, ki je pristal v lasti mednarodne skupine Eurofins Scientific. Po propadlem poskusu prodaje Gorenja Surovine poljskemu podjetju Tesla recvcling Gorenje zdaj spet prodaja svojo
hčerinsko družbo. Postopek so začeli oktobra v sodelovanju z mednarodnim finančnim svetovalcem.
pojasnjujejo v Velenju. Vec za zdaj ne razkrivajo.
Gorenje Surovino, kjer so edini lastnik, so poskušali prodati že junija 2015, ko je z družbo Tesla recvcling sklenilo pogodbo o prodaji 69-odstotnega deleža, za kar bi Poljaki odšteli 29 milijonov evrov, zmanjšano za dolg družbe. A prodaja je v začetku junija 2016 padla v vodo, pri čemer sta kupec in prodajalec drug drugemu očitala neizpolnjevanje pogojev.
Gorenje Surovina je lani ustvarila 5,5 milijona evrov manj poslovnih prihodkov kot leto prej oziroma skupaj 52,4 milijona evrov. Kljub temu je imela družba bistveno večji čisti dobiček. Lani je dosegel 1,8 milijona evrov, leto prej pa le 77.700 evrov. Družba je imela konec preteklega leta slabih devet milijonov evrov finančnih obveznosti, od tega 7,2 milijona evrov dolgoročnih.
Gorenje ima doma in v tujini v svoji lasti kar 24 družb, ki spadajo v tako imenovane druge dejavnosti. Gorenje je imelo v prvih devetih mesecih letos za 37 milijonov evrov negativnega čistega denarnega toka iz naložbenja, torej razlike med prejemki in izdatki iz naložbenja ali povedano drugače med investiranjem in dezinvestiranjem.
Skupščina bo v začetku januarja
Skupščino, na kateri bodo lastniki Gorenja odločali o že omenjenem odpoklicu dveh nadzornikov Marka Voljča in Uroša Slavinca, je uprava družbe sklicala za 9. januar prihodnje leto. Sklic skupščine in omenjeni odpoklic prvega nadzornika in njegovega namestnika je najprej zahteval delničar Home Products Europe oziroma Philip Alexander Sluiter, nato pa sta se njegovi zahtevi pridružila še Kristijan Floričič in Splitska banka. Skupaj torej 12 odstotkov lastniškega kapitala. Namesto Voljča in Slavinca, ki se jima mandat izteče prihodnjo pomlad, za nadzornika
predlagajo Philipa Sluiterja in Roberta Lična.
Očitki o prijateljskih navezah
Sluiter je Gorenju, ki ga vodi Franjo Bobinac, javno očital, da ne dosega ciljev iz strategije družbe, zlasti glede razdolževanja, Voljču in Slavincu pa prijateljske vezi z Bobincem, zaradi česar, da blokirata spremembe v vodstvu družbe.
Nadzorni svet je očitke o prijateljskih povezavah, pa tudi neenotnosti javno zanikal. »Povsem
normalno je, da so se skozi dolgoletno delovanje na mednarodnem poslovnem in družbenem področju znanstva predsednika uprave Franja Bobinca in članov nadzornega sveta Gorenja okrepila, odločno pa zanikamo, da bi to kakorkoli vplivalo na razprave in odločitve nadzornega sveta glede poslovanja Gorenja,« so zatrdili.
A kot smo razkrili v Delu, od leta 2013 z Gorenjem sodeluje tudi podjetje Voljčeve soproge, to je družba Dr. Pendl in Dr. Piswanger, zaradi česar bi lahko bil Voljč v konfliktu interesov in Bobincu bolj naklonjen.
Izid je negotov
Ali bosta morala Voljč in Slavinec predčasno zapustiti nadzorniški
stolček, je zaradi razpršene lastniške strukture velenjske družbe težko napovedati, saj mora za razrešitev glasovati tri četrtine prisotnih delničarjev. Poleg delničarjev, ki so sklic skupščine zahtevali, je podporo predlogu že napovedalo Društvo delničarjev GRVG, ki ga zastopa Matej Tomažin. V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) pa so že izrazili
pričakovanje, da bo uprava družbe ustrezno seznanila vse delničarje z morebitno dodatno dokumentacijo in pojasnili glede omenjene zahteve delničarjev.
Jeziček na tehtnici bo tudi država, ki je prek Kapitalske družbe 16-odstotni lastnik velenjske družbe. Ali zamenjavo podpirajo, še niso razkrili, saj da bodo predlog proučili.
iS iffi Čeprav ravnanje z odpadki velja za donosen posel, Gorenju ta ni prav blizu in se na zahtevo delničarjev iz njega umika. Foto Tadej Regent

Medij: Delo

Novinarka: Maja Grgič

There are not feed items to display.
  • Check if RSS URL is online
  • Check if RSS contains items