Ne samo, da je v Sloveniji najbolj znani borec za pravice malih delničarjev Kristjan Verbič hkrati tudi obsojenec za insajderstvo. To je pač usoda malih delničarjev. V Sloveniji privlačnost Slovenije za tuje vlagatelje – za zdravje, pamet in zakonitost poslovnega okolja – na posebni konferenci promovirajo država, profesorji, strokovnjaki – kar je pohvalno – in isti obsojenec za insajderstvo z roko v roki. No, to pa je problem za vašo in mojo denarnico.

Zakaj ne bi šli na kosilo z Bavčarjem, če je ta na prostosti?

Težko gledamo, da Igor Bavčar kljub pravnomočni obsodbi ni v zaporu, ampak igra košarko. Težko beremo pravnomočnega obsojenca Bineta Kordeža v strokovnih Gospodarskih gibanjih, ali so plače previsoke ali prenizke. Za koliko ljudi v Merkurju plač ni? In težko razumemo, da profesorji, strokovnjaki, direktorji zasebnih in državnih družb in združenj v sprejemljiv vzorec in za verodostojnega razlagalca slovenskih investicijskih priložnosti in projektov vzamejo že tako kontroverznega lani obsojenega in zdaj še pravnomočno obsojenega za zlorabo notranjih informacij Kristjana Verbiča.

Dopustnost vsega in nezmožnost sistema in posameznikov, da izločijo slabe prakse, je problem, zakaj ni močnejših in pametnejših kupcev za Mercator od Agrokorja. To je problem, zakaj je pod Slovenci Helios tako učinkovit, da ga mi prodamo za sto, tujcem pa ga v letu dni uspe »preprodati« za štirikrat več. To je problem, kako v podjetju vsaka nova uprava naroči tri idejne načrte za prenovo po nekaj sto tisoč evrov, pa prenove nikoli ni. To je problem, ko smo kot družba in posamezniki nesposobni brezkompromisno izločiti slabe prakse in ljudi, ki so nosilci slabih praks. Nočemo razbiti korit, hočemo priti h koritom in mižimo. Ni naša odgovornost. Naj za kaznovanje slabih praks poskrbi sistem. Pa kako, če ga z lastnimi dejanji vsako minuto spodkopavamo.

Zakaj ne bi predavali skupaj z Verbičem – če je povabljen?

Konferenco Investicijske priložnosti v Sloveniji organizira družba ABC Nepremičnine. Gre za zasebno družbo Andreja Kuplenka in Nine Plavšak. Zasebniki se logično sami odločajo, s kom bodo sodelovali in kdo je primerna strokovna avtoriteta. Ni pa nepomembno, da je Plavšakova avtorica ali pa soavtorica pomembnega dela finančne zakonodaje in pravnih mnenj ter razlag zakonov.

Konferenco »je omogočilo« – podatki so na spletni strani – kar nekaj drugih zasebnih družb, ustanov, združenj, med drugim KPMG, pa Deloitte, KD Skladi, Raiffeisen Leasing, Circular Change in Italijansko-slovenski Forum. Konferenco je omogočilo tudi Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v Bruslju, ki ga zdaj vodi nekdaj legendarni šef Ljubljanske borze Draško Veselinovič. Večina tistih, ki so konferenco omogočili, ima na konferenci tudi svoje predavatelje, kjer predstavljajo svoje projekte.

Med izpostavljenimi predavatelji konference o investicijskih priložnostih v Sloveniji je tako tudi obsojenec za insajderstvo Kristjan Verbič, dolgoletni in velik borec za pravice malih delničarjev v Sloveniji. Tudi VZMD je seveda podprl dogodek.

Priprava konference je odgovorno delo. Kakšno sporočilo pa dajemo, če na konferenci predava obsojeni zlorabe notranjih informacij?

Še enkrat: izbor zasebnikov ni stvar javnosti, je pa stvar javnosti, kako se na takšno sodelovanje odzovejo in kako takšno sodelovanje financirajo državne ustanove.

Kristjan Verbič je bil zlorabe notranjih informacij na prvi stopnji obsojen že lani jeseni. Zdaj je prišla še pravnomočna obsodba Kristjana Verbiča. To se je zgodilo julija, odločitev je bila v javnosti v začetku avgusta. Da bo sodeloval na konferenci kot vabljeni govorec, je Verbič javnost spomnil 30. avgusta, v sporočilu pa ni pozabil omeniti, da bo v družbi 38 strokovnjakov.

Kdaj bosta slabim praksam zmogli reči NE država in politika?

Koga podpirajo zasebniki, nas ne briga. Koga podpira – kaj sporoča javnosti, kakšne poslovne prakse so sprejemljive in kateri ljudje so vzor – država, pa je v javnem interesu. Ali torej država pravočasno reče NE slabim praksam in obsojencem – ali pa je to nepomembno?

Med tistimi, ki so omogočili konferenco – na kateri bo govorec tudi kontroverzni Kristjan Verbič –, so SPIRIT Slovenija, Eko sklad, mestna občina Maribor in Telekom Slovenije.

Vse smo vprašali, kako in za koliko so omogočili konferenco. In ali je normalno, da se država vsaj ne distancira od nedovoljenih praks in zanje odgovornih ljudi, če jih že na vsakem koraku družbenega, strokovnega in političnega življenja ne obsoja in osami? Ali ni sodelovanje s pravnomočno obsojenim insajderstva politična, strokovna in reputacijska legitimacija nedovoljenih dejanj?

V Telekomu poudarjajo, da bodo na konferenci prvi dan, ki je namenjen lokalnim regijam in županom, predstavili socialno-varstveno storitev E-oskrba in projekt »Varni in povezani na domu«, s katerim neposredno nagovarjamo občine. Predstavljajo torej svojo storitev. Sodelujejo z vložkom v višini tisoč evrov. O tem, ali dajejo legitimacijo Verbiču, ki je pravnomočno obsojen zlorabe notranjih informacij, in ali se to pričakuje od »države« – niti besede.

Na odgovore drugih še čakamo. Ne pričakujemo veliko. Upamo, da bo vsaj kdo razmislil.

Verbič ponudil svoj odstop. Ali ga bodo sprejeli?

Kristjan Verbič, dolgoletni predsednik VZMD, je prepričan, da pri Velani ni storil nič narobe, kar sporoča prek vseh sodobnih kanalov komuniciranja. Višje sodišče je menilo drugače in je potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, Verbič je obsojen zlorabe notranjih informacij pri trgovanju z delnicami Velane, dobil je pogojno kazen osmih mesecev s preizkusno dobo dveh let. Vrniti mora tudi 14 tisoč evrov protipravne premoženjske koristi.

Edinstveno je, da združenje malih delničarjev vodi obsojenec za insajderstvo.

Še 31. avgusta letos je VZMD javnosti pošiljal slike predsednika Kristjana Verbiča iz Saint Tropeza, kjer je bil na obisku pri izvršnem direktorju Evropske federacije investitorjev. Že popoldne je sledilo obvestilo, da se Verbič napotuje v Stockholm, na srečanje Svetovne federacije investitorjev in Evropskega združenja za promocijo delničarstva.

Naslednji dan pa je sledilo obvestilo o ponujenem odstopu s funkcije predsednika VZMD. Seja sveta VZMD je danes. Predsednica sveta je Janja Žlogar Piano, člani pa Renata Zupančič, Miro Zupančič, Andreja Sever in dr. Miran Mejak, strokovnjak za nasledstvo SFRJ in nekdanji nadzornik Petrola. Nekoč je Dušan Mramor, stalno pripravljeni finančni minister in tudi stari znanec slovenskega trga kapitala in sveta ATVP, predsedniku vlade Miru Cerarju ponudil odstop. Ta ga ni sprejel. Mramor je odšel šele pozneje.

Trn v peti

Mali delničarji družbe Apple točno vedo, kaj hočejo. Denar. Dividendo. Nočejo višje plače, ker so zaposleni v podjetju, kjer so lastnik. In če ne bo višje plače ali pa če bodo odpuščanja, mali delničarji Appla na skupščini ne bodo zafrkavali uprave in velikih delničarjev. Mali delničarji Appla nočejo službe za celo svojo familijo v podjetju čez svojo delnico. Nočejo pomagati upravi, da uniči večje delničarje, svoje lastnike. Nočejo niti rušiti predsednika uprave. Nočejo pod krinko za konkurenta prevzeti podjetja, nočejo, da podjetje crkne. Nočejo na skupščino in tam razpravljati o tem, kako je bilo lepo, ko je bil socializem. Male delničarje družbe Apple zanimata dividenda in cena delnice.

Redki mali delničarji v Sloveniji so vedeli, zakaj so mali delničarji, kaj lahko in česa ne in koliko je njihovo premoženje vredno. So pa to veliko bolje vedeli vsi drugi udeleženci: od direktorjev do upravljavcev, trgovcev, politike in ne nazadnje združenj malih delničarjev. Kakšna je korist od Kristjana Verbiča – ali je VZMD poskrbel za to, da so bili mali delničarji sistemsko manj ranljivi ob svoji nevednosti, ali je poskrbel predvsem za interese tistih deležnikov, ki so mu najbolje plačali – ocene o tem so zelo različne. Iz poslovnega sveta je prihajalo več ocen o njegovi kontroverzni vlogi, da je škodljiv, da je drag, da ne dela dobro ne za družbe ne za male delničarje. Vsem takšnim smo rekli, naj ga vržejo ven in naj dajo dokaze. Potem so utihnili. Vrgel ga ni ven nihče. Raje so sklenili dogovore.

Dogovori uprav družb o skupščinah, organiziranem zbiranju pooblastil z VZMD so legendarni. Dnevnik je razkril dogovora z Mercatorjem in nekdanjo Aktivo. »Za organizirano zbiranje pooblastil za skupščino Mercatorja leta 2008 (pošto so poslali 17.500 delničarjem) je namreč VZMD najboljšemu sosedu zaračunal kar 27.561,6 evra, pri čemer je račun za pošiljanje pooblastil znašal 9.477 evrov, tisk pooblastil 8.634,6 evra, preostalih 18.084,6 evra pa sama priprava pooblastil. Še več, in sicer kar 39.000 evrov je za iste usluge VZMD odštela Aktiva Naložbe (tedaj s 23.000 delničarji), ki je dogovarjanje z VZMD zaupala komunikacijski skupini Pristop.« Iz zadnjega časa najbolj znana pa je Luka Koper in tamkajšnje organizirano zbiranje pooblastil v dogovoru z upravo – ter jasno izražena stališča VZMD in nastopi Kristjana Verbiča proti glavnemu lastniku, proti zamenjavi nadzornikov in posledično uprave. Ne le s protesti lani, VZMD je tudi letos izpodbijal imenovanje novih nadzornikov. Koliko je to v interesu malih delničarjev in sistema korporativnega upravljanja, je posebno vprašanje.

So mali delničarji bolj koristili Verbiču ali Verbič malim delničarjem?

Druga množična praksa, ki jo VZMD vzpostavlja – in je po naši oceni v nasprotju z namenom – pa so zunajsodni dogovori o poštenih cenah ob izstisnitvah. Ob izstisnitvah delničarjev mora družba ponuditi pošteno ceno. No, družbe tega ne ponudijo kar same od sebe, ampak se je za pošteno ceno treba navadno boriti. To pomeni, da če delničarji niste zadovoljni s ceno, lahko oziroma morate vložiti predlog za sodni preizkus cene, in sicer v enem mesecu od skupščine, kjer so vas iztisnili. To seveda pomeni, da imate stroške, nikakor pa ne pomeni, da boste zmagali, zato se le redko zgodi, da mali delničar sam nase prevzame celotno tveganje in postopke. Če to vendarle naredi in če uspe, pa ZGD določa, da so do dodatka – torej do višje cene – po sodni odločbi (ali pa če je bila poravnava sklenjena pred poravnalnim odborom) upravičeni vsi iztisnjeni delničarji. Kaj pa dela VZMD? Sproži sodne postopke za višjo ceno, vendar ne čaka na sodišče, temveč z družbo sklene zunajsodni dogovor. Višje cene za delnico ob iztisnitvi pa v tem primeru ne dobijo vsi iztisnjeni delničarji, ampak le tisti, ki se za plačilo priključijo VZMD. VZMD torej pobere »pristojbino«, seveda pa je res edina, ki je pravočasno ukrepala in imela s tem tudi stroške. Uprava družbe je stimulirana k takim zunajsodnim dogovorom, ker je še vedno ceneje, kot da več plača po sodni odločbi vsem iztisnjenim delničarjem. Stroški družbe so nižji, kot če bi tvegala in izgubila na sodišču. Je pa to seveda v nasprotju z namenom zaščite vseh malih delničarjev ob izstisnitvi, enakopravnostjo ob iztisnitvi in je napačna spodbuda družbam, da se izognejo obveznostim.

VZMD ne koristi vsem malim delničarjem. Pogojno koristi upravam družb in tistim malim delničarjem, ki VZMD plačajo. Sistemu pač ne.Kdo ima torej več koristi – mali delničarji od Verbiča ali Verbič od malih delničarjev? Mali delničarji bi brez Verbiča še vedno bili, medtem ko Verbiča brez malih delničarjev ne bi bilo. Možnosti promocije, oblikovanje javne podobe, priložnosti za posel so v luči zavzemanja za male delničarje tako rekoč neusahljive. Boljše kot politika. V skrbi za male delničarje si dober človek, ne pa pokvarjen politik.