Dr. MARKO ILEŠIČ (sodnik na sodišču Evropske unije): Sporočilo bančništvu je treba razlagati tako. Da ukrepi pretvorbe ali odpise hibridnega kapitala in podrejenih dolžniških instrumentov ne smejo presegati tega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja zadevne banke.
NOVINAR: Sodišče je tako potrdilo zakonitost tako imenovanega bali in sistema, po katerem se reže delničarje in obvezničarje. A je poudarilo načelo sorazmernosti.
Dr. JORG SLADIČ (zastopnik razlaščencev): To pomeni, da se ne more kot prvi ukrep izbrisat celotnega kapitala. Ampak najprej pogledat, kateri ukrepi so lažji. In s potrjevanjem načela sorazmernosti bo pa nastopilo tudi obrnjeno dokazno breme.
NOVINAR: Tako bosta država in centralna banka pred domačimi sodišči dokazovali, da druge poti kot popoln izbris ni bilo. Lastniki izbrisanih vrednostnih papirjev, tako posamezniki kot zavarovalnice, zato čakajo predvsem na odgovore domačih sodišč.
JANEZ KRANJC (Prva osebna zavarovalnica): Ali so imeli lastniki teh inštrumentov ustrezno pravno varstvo, torej ali se lahko pritožijo v temu postopku, ali lahko tožijo, namreč do tega trenutka ne morejo niti vpogledati v stanje ali in na kakšen način je bil narejen izračun primanjkljaja bank.
NOVINAR: Mimo mednarodnih standardov so ga namreč naredile zasebne svetovalne družbe. In to vrednotenje je še danes prva bančna tajnost v državi s sklicevanjem na nedotakljivost dokumentov Evropske centralne banke jo tudi pred kriminalisti brani guverner Boštjan Jazbec. Oddahnili so si, vsaj za zdaj, tudi na finančnem ministrstvu.
FRANJA ZAGORC (Ministrstvo za finance): Ministrstvo za finance pozdravlja danes objavljeno potrditev sodišče EU, da so bili ukrepi Republike Slovenije v primeru bančne krize v letu 2013 skladni s pravom Evropske unije. Zavedamo se, da je končna odločitev še v rokah ustavnega sodišča.
NOVINAR: To utegne odločiti že jeseni.
BOBOVNIK: Kaj je torej reklo sodišče Evropske unije? Komu je v resnici dalo prav, nam bodo zdaj pomagali razložiti in pojasniti gospa Alenka Bratušek, premierka v času izbrisa, ter gospoda Andrej Verbič, zastopnik malih delničarjev, in Rolan Grilc, odvetnik. Gospodje, da ne bomo gledalcev, in gospa seveda, žejnih prepeljali čez vodo, veste koliko časa imamo približno v Odmevih in bodite prosim razumljivi. Gospa Bratušek, sporočilo ni zavezujoče za države, pravi sodišče. V čem vidite vašo zmago?
ALENKA BRATUŠEK (nekdanja predsednica vlade): Ne, prvič, jaz mislim, da o zmagi težko govorim o kdorkoli, kadar se pogovarjamo o petih milijardah davkoplačevalskega denarja, kot je Slovenija morala dat v naše banke. Sporočilo, o katerem govorimo, tako jasno piše, tudi v sodbi in sporočilu za medije Evropskega sodišča določa, da je to sporočilo obvezujoče za Evropsko komisijo. Skratka, Evropska komisija, preden so izpolnjeni pogoji iz tega sporočila, nobeni državi ne more in ne sme dat soglasja za državno pomoč.
BOBOVNIK: Država bi v tistem času pa seveda lahko ravnala tudi drugače.
BRATUŠEK: Ampak ne bi dobila potrditve, da bi lahko banke rešujemo na takšen način. In v tisti časovni stiski in v tistem času, verjetno se dobre spomnite, gospod Bobovnik, tudi vaših vprašanj, ne, ali bomo bankrotirali, ampak kdaj bomo bankrotirali, in zaprosili si pomoč, se država preprosto ni imela časa igrat s tem. In nam je bilo jasno, da je sporočilo skladno s pravom, z evropskim pravom, in jasno nam je bilo tudi, da je to sporočilo zavezujoče za Evropsko komisijo in če ga ne bi spoštovali, nam Evropska komisija ne bi smela in ne bi mogla dat soglasja, kar je jasno …
BOBOVNIK: Ste se o tem takrat pogovarjali, so vam to povedali?
BRATUŠEK: Jaz nisem bila … Seveda so povedali, saj je to sporočilo uradno objavljeno. Jaz nisem bila pogajalka ne glavna tista, ki sem se pogovarjala z evropskimi komisarji, znam pa brat in razumem in vem, kaj pomeni, da nekaj Evropska komisija mora spoštovati …
BOBOVNIK: Gospa Bratušek, še nekaj …
BRATUŠEK: Pa še nekaj se mi zdi zelo pomembno poudariti. Pet milijard so davkoplačevalci dali v banke. Ogromno. In če tega izbrisa ne bi bilo, bi bilo treba dat v banke še 600 milijonov davkoplačevalskega denarja več. in edina stvar, ki smo jo mi imeli pred očmi, je korist davkoplačevalcev. Javna korist pred zasebnim.
BOBOVNIK: Gospa Bratušek, lepo da ste me spomnili na eno vprašanje izpred let, tudi jaz spomnim na eno vašo izjavo mislim da iz februarja letos, seveda bi lahko Evropsko komisijo zaprosili tudi brez tega ukrepa, ampak so nam že vnaprej povedali, da soglasja v tem primeru ne bo … Samo spomnil sem vas, bomo kasneje.
BRATUŠEK: Ja, ja, ja, sporočilo jasno enako piše tudi v sodbi evropskega sodišča …
BOBOVNIK: Gospod Verbič, sodišče pravi, morajo prispevati vsi, tudi imetniki tovrstnih okvirjev torej.
KRISTJAN VERBIČ (Vseslovensko združenje malih deležnikov): Glejte, naravnost komična bi bila, če ne bi bila sila tragična ta situacija, da akterji teh razlastitev danes za razliko od tega, kaj so še včeraj pripovedovali, predstavljajo vso zadevo kot odločitev, ki gre skladno z njihovimi dosedanjimi prepričevanji. Namreč, vselej doslej je bila zgodba, da so bili primorani v te razlastitve. In jaz sem sam bil v Luksemburgu, ko se je sodba danes zbrala, tako da vam lahko povem, da ključni moment je zelo jasen. Samo sporočilo o bančništvu Evropske komisije ni zavezujoče za države članice. In to je dejstvo, recimo gospa Bratuškova je še v februarju, ko je pravobranilec na tem sodišču pravzaprav identične predloge podal kot jih je danes veliki senat tudi predstavil in sprejel, dejala, da če se bo pa to potrdilo, bo pa potrebno tožit Evropsko komisijo. In jaz seveda sem prepričan, da bi že takrat morala premierka s svojo ekipo tako ravnati.
BOBOVNIK: Prosim, gospod Verbič - dajte pojasnit svoja stališča, bom jaz izprašal gospo Bratuškovo tisto, kar je treba. Vprašal sem vas, v čem vidite, da je danes sodišče pritrdilo vam? Reklo je, prispevat morajo vsi. Tudi imetniki podrejenih obveznic torej.
VERBIČ: To je eno od podrejenih vprašanj, ki sledijo prvemu vprašanju, na katerega pravzaprav niti na sodišču Evropske unije ni bilo potrebno odgovarjati. Gre za razlago posameznika …
BOBOVNIK: A zdaj (nekaj besedila manjka)?
VERBIČ: Ne, ne, gre za razlago posameznih elementov sporočila Evropske komisije s prvega avgusta 2013. in brez nadaljnjega, tako ko je na prvo vprašanje odgovorjeno, da samo sporočilo ni zavezujoč akt, po katerem bi morala država ravnati, je to dovolj in jasno za odločitev, ki pa je zgolj v pristojnosti našega slovenskega prava. In slovensko ustavno sodišče seveda odloča o slovenski ustavi in skladnosti zakona o bančništvu, ki je sila sporen iz večih momentov s slovensko ustavo. To je vsa zgodba, vezana na Evropsko sodišče v Luksemburgu.
BOBOVNIK: Ja, so še druge stvari. Gospod Grilc, nenehno poudarjamo, da je Slovenija edina država, ki je v celoti razlastila imetnike teh papirjev. Drži ta ugotovitev?
ROLAND GRILC (odvetniška družba Grilc Vouk Škof): To ne drži.
BOBOVNIK: Ampak?
GRILC: Ampak, ker so tu še druge države, ki so sprejele podobne ukrepe …
BOBOVNIK: In so v celoti razlastile imetnike teh papirjev?
GRILC: Glejte, če recimo tudi nek razvpiti primer te hipo banke vzamemo v Avstriji. V tem primeru je odločalo avstrijsko ustavno sodišče lanskega leta (nekaj besedila manjka) vprašanjih. To, ali se sme rezati družbenike, podrejence, ali je to v neskladju z varstvom lastnine, in kaj je odgovorilo?
BOBOVNIK: In je odločilo?
GRILC: In je odločilo. Je odločilo, da nima nobenega pomisleka glede režnja podrejenih terjatev ali delničarjev. To je tisti prispevek, ki ga morajo dati lastniki. In …
VELIČ: Ne, odločilo je, da je to protiustavno.
GRILC: Edino zakaj je avstrijsko sodišče tale zakon nazadnje zavrnilo oziroma ga je razveljavilo, je bilo to, da je avstrijski zakonodajalec v kategoriji podrejencev ustvaril dve kategoriji, dve skupini, kateri je različno obravnaval. Eno tako, v katerih terjatve zapadejo do leta 2019, torej ko ti se razlastijo, oni pa ne.
BOBOVNIK: Gospod Grilc, je pa dejstvo, da se je Evropa različno obnašala do različnih držav. Če zdaj omenim Ciper, Portugalsko, Italijo, to je pa dejstvo, da smo bili nekakšen poskusni zajček.
GRILC: To je dejstvo in eno je, mi ne smemo mešati pravnih pojmov in pa političnih možnosti. To je tudi ravno generalni pravobranilec v svojem mnenju februarja povedal, da seveda obstaja možnost za vsako državo, da skuša najti neke druge pogoje kot si jih je komisija sama postavila, ki zavezujejo komisijo.
BOBOVNIK: Ravno zato se mi zdi, gospa in gospod, da vsak od vaju poudarja samo tisti del odločbe sodišča Evropske unije, ki mu gre nekako v prid. ne presliši, zanemarja, ne pove gledalcem pa ravno tistega dela, ki mu ravno ne gre v prid, izvolite.
BRATUŠEK: Prvič, gledalci si to lahko sami preberejo in bo zelo jasno, ker je na dveh straneh zelo na kratko in zelo razumljivo napisano. Kot drugo, jaz še enkrat poudarjam, naš edini cilj je bilo čim manj denarja, davkoplačevalskega, že drugič v naši mladi državi v banke. 600 milijonov dodatnih pomeni 300 evrov za vsakega Slovenca ob že tako ali tako petih milijardah evrov. In še nekaj ne pozabit …
BOBOVNIK: Torej gospa Bratušek, tudi ti ljudje, iz katerih žepov je šlo, teh 600 milijonov, so slovenski državljani. Tudi oni so davkoplačevalci.
BRATUŠEK: Ja. Jaz mislim, da je zelo pomembno povedat, da 95 procentov od teh tako imenovanih izbrisanih obvezničarjev je institucionalnih vlagateljev. Zavarovalnice, pokojninske družbe, podjetja, ki so bili zelo dobro poučeni in so vedeli, kaj se lahko s temi papirji naredi, če banke, če zaidejo v težave in gredo v stečaj. In še en podatek - mogoče bi bilo korektno slovenski javnosti povedati, koliko je bila vrednost teh obveznic, ker s temi obveznicami se je trgovalo na trgu, koliko je bila vrednost teh obveznic, kakšen mesec pred izbrisom.
BOBOVNIK: Izvolite.
VERBIČ: Glejte, več elementov je bilo tukaj. Kar se tiče avstrijskega ustavnega sodišča, vsaj v treh delih - in tamkajšnje dogajanje je bilo neprimerno blažje in manj radikalno kot je bilo v Sloveniji, kjer je bilo najhujše - in tudi edini primer je republika Slovenija, kjer še ni prišlo do poravnave in proaktivnega ravnanja s strani vlade …
BOBOVNIK: To ni res, bomo videli v naslednjem prispevku. Izvolite …
VERBIČ: Naslednja zadeva, kar se tiče samega branja sklepov današnjega sodišča seveda so objavljeni in je zadeva zelo jasna. Osnovno vprašanje je bilo predstavljeno, ostala so podredna vprašanja, in tudi ta niso nikakor problematična. Hkrati pa je problematično seveda, na kar se gospa Bratušek ponovno sklicuje, torej na pet milijard, ki so bile namenjene za sanacijo slovenskega bančnega finančnega sistema, sigurno, da je to neprimerno preveč in to so zadeve, ki izhajajo nenazadnje tudi iz preiskav, ki jih specializirano državno tožilstvo in kriminalistična policija pelje v zadnjem času, to so zadeve, ki so vezane na cenitve in ocene negativnega kapitala, ki je hkrati v času, ko je bila gospa Bratušek premierka, dopuščala stanje tako ona kot banka Slovenije, da obstajata dve različni oceni, recimo v primeru NLB na eni strani 800 milijonov pozitivnega kapitala, po oceni svetovalne družbe, niti ne revizijske družbe pa 300 milijonov negativnega kapitala …
BOBOVNIK: Gospod Verbič, zaradi odločitve evropskega sodišča, gospa in gospod, smo danes prišli sem. Bežijo nam sekunde. Rekli ste, povsod so rešili. ni res, niso rešili, zdaj bomo videli italijanski primer, kjer zgodba še teče, prosim režijo.
JANKO PETROVEC (novinar): Lani jeseni so štiri lokalne izgubarske banke razdelili na slabi in dobri del, pri čemer so lastniki podrejenih obveznic postali obvezničarji slabih delov bank. 132.000 vlagateljem so takrat ostali v rokah papirji brez vrednosti, s čimer so pokrili 30 odstotkov izgube. Sledilo je negativno javno mnenje in celo samomor obubožanega upokojenca. Letos spomladi so ustanovili medbančni reševalni sklad Atlante v vrednosti dobrih štirih milijard. Polovico denarja je prispevala državna Casa dei depositi e prestiti. Preostanek zasebne banke. Njegova naloga je bila pokrivanje dokapitalizacije in odkup slabih terjatev, s čimer bi zaščitili podrejence, ampak ne razlaščence iz jesenskega paketa. Hitro so namreč morali rešiti dva nova regionalna pacienta, kar je zahtevalo polovico vrednosti sklada. A težav italijanskih bank še ni konec. V tretji največji banki Mote dei paschi di siena je za bruto 47 milijard slabih kreditov. Evropska centralna banka zahteva, naj jih v treh letih odprodajo za deset milijard. Izguba bo nujna, dokapitalizacija neizbežna, v reševalnem skladu pa sta le še dobri dve milijardi. Kako rešiti ostalo, je še v zraku. V pogajanjih z Evropsko komisijo pa Italija zagovarja državno avtokapitalizacijo, da bi zaščitila podrejence. Zdaj se lahko sklicuje na posebne okoliščine iz razsodbe sodišča. Strah politike, da bi v primeru razlastitve izgubila volivce, je zato manjši. Premier Renzi je namreč že najavil, da gre Italija, če pade jesenski ustavni referendum, na predčasne volitve.
BOBOVNIK: Gospod Grilc, ali v današnji odločitvi Evropskega sodišča vidite kakršenkoli konkreten napotek za odločitev ustavnega sodišča v Sloveniji?
GRILC: Pravzaprav ne. Tega ne vidim. Sodišče Evropske unije je vrnilo na zelo kolegialni in zelo fin način žogico ustavnemu sodišču.
BOBOVNIK: Jaz seveda kot laik v tej odločbi vidim nekakšen poziv k sorazmernosti. Češ, da bi lahko takrat ne popolnoma razlastili, ampak do polovice recimo, in da bi gospod Verbič, v vsakem primeru, da boste nekaj plačali. Imam prav?
BRATUŠEK: Če bi v bankah ne bilo negativnega kapitala, to pa ni ocenjevala vlada, ampak Banka Slovenije, bi ta možnost obstajala. Ampak delit nekaj, kar je manjše od nič, se ne da. In to je edini razlog.
BOBOVNIK: In vaša realna zahteva v tem trenutku je kaj? Da vas razlastijo do polovice ali da vam vrnejo vse s pripadajočimi obrestmi seveda.
VERBIČ: Glejte. Vrst delnic je seveda več v različnih bankah. Ne samo podrejene obveznice, tudi delnice. Vsaka situacija zase je različna. Najbolj tipična je recimo delnica NLB-ja 26, ki se je prodajala na okencih.
BOBOVNIK: Verjamem, ampak tokrat je beseda o podrejenih obveznicah. Prosim.
VERBIČ: Saj o njih govorim. To so podrejene obveznice.
BOBOVNIK: Zahtevate v tem trenutku ali pričakujete vrnitev vsega s pripadajočimi obrestmi ali bi se zadovoljili tudi z vračilom dela?
VERBIČ: Še enkrat. Teh podrejenih obveznic je vsaj 30 različnih v različnih bankah različnih izdaj in podobno. Seveda so razlaščeni, pripravljeni in že večkrat izkazali pripravljenost, d bi se na nek način dogovorili, ali je edino slovenska vlada, tudi tokratna vlada za to gluha in nima posluha za reševanje teh vprašanj. Ker jim pač ustreza, da se zadeve vlečejo in s tem nastajajo samo še večji stroški.
BOBOVNIK: Sodišče, ustavno sodišče naj bi odločilo jeseni.
BRATUŠEK: Tako je.
BOBOVNIK: Gospa in gospoda, hvala lepa za pojasnila.