Domen Caharijas, urednik T' ežava s potresi je, da jih m mogoce napovedati. Včasih jih sicerdajejo slutiti šibke seizmične aktivnosti, a nikoli dovolj zanesljivo,da bi si upali seizmologi potisniti obe roki v ogenj. Druga težava sopopotresni sunki in cunamiji, ki kot gnojnica zalijejo potresne rane,da bi se te čim težje zacelile. Podobnost z volitvami je zgolj daljna.Volitve sicer so politični potres, ki premeša oblastno strukturo, apotres, ki ga je mogoče z veliko natančnostjo napovedati. Toliko težje pa je sposledicami, še posebno v Sloveniji. Pred štirimi letije kadrovsko lomastenjeJanševe

vlade Slavko Gaber poimenoval kadrovski cunami. S stališča fizike jeGabru skoraj nemogoče oporekati, saj se hitrost cunamija izračunava skvadratnim korenom zmnožka gravitacijskega pospeška in globine vode.Globlja ko je voda, večjaje hitrost cunamija, a je na površini precej manjviden. Bližje ko je obali, počasnejši postaja, a zato vedno višji in vedno boljrušilen. V casu Drnovškovih vladavin je vlada oblast prevzemala od same sebein so cunamiji nastajali na globokem morju ter usahnili še pred obalo. Prviresni premik oblasti in potres v plitvinije prinesla Bajukova vlada leta 2000, koje cunami odplaknil preverjene kadre LDS in prinesel novo politično garnituro.Nič drugače ni po volitvah leta 2000 ravnala nova Drnovškova vlada, ko njencunami ni odnesel samo državnih sekretarjev in svetovalcev, pač pa tudipraktično vse predstavnike v nadzornih svetih podjetij z drzavnim deležem.Cunami po zamenjavi oblasti leta 2004 je nato sledil vsem fizikalnimzakonitostim. Začel se je skrbno načrtovano v globoki vodi, komaj opazno, aizjemno hitro, ko pa se je približal obali - torej nižjim strukturam strankarskihvojščakov - je dobil nesluten pospešek, saj je zmanjkalo globine - prostih mesl,ki bi jih Janša še lahko razdelil tistim, ki so mu pomagali pri zmagi. Sedanja triglava podstat hodoče koahcije že od predvolilne kampanjezagotavlja, da pod njeno oblastjo ne bo »kadrovskega cunamija« in da bo prvavlada, ki bo resno upoštevala načelo samoomejevanja. A sedanja koalicija boimela pri tem resne težave, saj je bil potres 21. septembra tako močan, da je nazemljevidu Slovenije nastala razpoka - Jansa je to imenoval delitev poideoloških linijah, kot da bi stranke in njihove privržence bolj civilizirano delilaIjubezen do različne hrane kot politično prepričanje -, ob tem pa je nastal vizjemno plitvi vodi. Pred vrati parlamenta so namrec ostali ne le pehota inlogistična podpora, pač pa tudi del poveljujočega kadra levice, za katere bodo vstrankah morali poskrbeti, če želijo preprečiti notranje trohnenje. Borut Pahorzatrjuje, da bo njegova vlada kadrovala po nacelu strokovnosti in da vgospodarstvu ne bo zamenjevala uspešnih direktorjev, pač pa samo tiste, ki jihlahko m ki delajo slabo. Kar se strokovnosti kot merila izbire tiče, bi to prineslosvežino na politično sceno, še posebej po štiriletnem relativiziranju stroke, ki siga je privoščil Janša z etiketami, kotje »tako imenovani strokovnjaki» zastroko, ki ni bila premazana s pravo politicno barvo. Že ce bi Pahorjevi vladiuspelo preskočiti ta kvalifikator strokovnosti, bi naredila velik kvalitativnipreskok. Ovira pa je tisti izjemno plitev in zato naphan kadrovski bazenrazočaranih in pričakovanj polnih strankarskih vojščakov. Se precej tezje delo bo imela vlada pri izpolnjevanju obljube o samoomejevanjuv gospodarstvu. Ne le, da za vsako mesto predsednika uprave velikih podjetij, vkaterih ima država neposreden ali posreden vpliv, čaka cela vrsta kandidatov,večina predsednikov je tudi zavarovana proti odstavitvi iz nekrivdnih razlogovs sramotno visokimi odpravninami. Seznam podjetij, v katerih ima vpliv vsaka aktualna vlada, je mamljivo dolg, začenši s Kadom in Sodom, prek podjetij vvečinski državni lasti (Holding Slovenske elektrarne, Geoplin, NLB, NKBM,Zavarovalnica Triglav, Pošta Slovenije, Hit, Telekom, Luka Koper, Slovenskeželeznice...), do podjetij, ki jih država obvladuje s pomocjo razpršenegalastništva in nepovezanosti malih delničarjev (Petrol, Intereuropa, AdriaAirways,..). Niso vsi direktorji ali predsedniki uprav enako uspešni pri svojemdelu, a tudi neuspešnost ni tako lahko merljiva. In ce sedanji nadzomi svetmorda meni, da je predsednik uprave uspešen - kot na primer nadzorni svetIntereurope meni o Andreju Lovšinu, kljub nenadzorovani porabi denarja inkazenski ovadbi zaradi naložb v Rusiji -, kakšen argument bo uporabilaPahorjeva vlada za njegovo razrešitev? Pot je seveda relativno preprosta - zzamenjavo v nadzornem svetu bo vodenje kar naenkrat neuspešno. Strokovnostm nspešnost vodenja torej nista tako absolutno merljivi, in prav to bonajverjetnejši zaklomlnik, ki ga bo uporabljal Pahor, ko se bodo začele valitidirektorske glave. Pred novo vlado je zahtevno obdobje vzdržnosti, v katerem bo padla ali seutrdila njena verodostojnost. Sporočilo volitevje bilo sicer jasno - spremembe.Vprašanje je le, kako bo sporocilo razumela nova vlada. Kot željo pospremembah v ravnanjih ali kot željo po kadrovskih spremembah.



Medij: Dnevnik - Dnevnikov objektiv
Avtorji: Caharijas Domen
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 27. 09. 2008
Stran: 3