Marjan Kramar Ce se zdi, daje brskanje po preteklem nadzoru poslovanja LBS New York bolj naperjeno proti predsedniku države, je vključitev Marjana Kramarja v predsednikovo senco samoumevna IRENAFERLUGA Sodeč po tem, kako je te dni slovensko politično ozračje pregreto s financami, je iskanje "pravega" guvernerja Banke Slovenije le še eden od valov kadrovskega cunamija, ki že skoraj dve leti preplavlja državo. Naslednji val naj bi pljusknil v obe državni banki ali, kot je minuli petek v parlamentu dejal poslanec Rudolf Moge: vse bolj se razplamteva zahtevek za čiščenje kadrov v NLB in NKBM. Poslanska vprašanja, ki so jih minule dni na vlado naslavljali
posland vladne SDS, kažejo, da bi lahko v dvanajstem nadstropju stolpnice NLB, kjer deluje uprava banke, nastal večji prepih, kot ga je sredi januarja napovedala odločitev bankinega nadzomega sveta, ko se je članoma uprave Andreju Hazabentu in Borutu Staniču zahvalil za sodelovanje. Predsedniku uprave banke Marjanu Kramarju se petletni mandat izteče šele konec januarja 2009 in še pred mesecem in pol nič ni kazalo, da ga ne bi mogel izpeljati do konca, saj so nadzorniki pohvalili uspehe celotne uprave. Razvoj dogodkov zadnje dni pa daje sklepati, da bo najverjetneje moral upravo NLB predčasno zapustiti tudi Marjan Kramar, nekateri napovedujejo, da še pred parlamentarnimi poletnimi počitnicami. Politični boj za obvladovanje bančnega polja se vse bolj razplamteva, strankarska razdelitev interesnih sfer pa poraja vprašanje, ali je pravi kandidat, ki bi lahko zamenjal Kramarja, že "določen in usklajen". Kot prvi človek banke v državni lasti je Marjan Kramar, gledano s političnega vidika, zgolj politični statist, česar se zaveda tudi sam, ko pravi, da ga kot vsakega menedžerja lahko lastniki odstavijo, kadar se tako odločijo. Razlike v "poreklu" lastnikov kot visokoprofesionalen menedžer ne dela. Osebnostno zadržan, ker si ne želi pozornosti javnosti, skoraj nikoli v komunikacijo ne dodaja osebne note in je znan po tem, da doslej še nobenemu mediju ni dal intervjuja. Želi, da namesto njega govorijb rezultati, Id jih dosega pri delu, zaradi česar ga sodelavd označujejo kot strogega do sebe in do drugih. Preden je prišel na čelo NLB, je bil predsednikuprave Slovenske izvozne družbe, bolj na začetku kariere pa zaposlen v Ljubljanski banki Trbovlje, ko jo je vodil Janez Drnovšek, in v času njegovega predsedovanja SFRJ ter po osamosvojitvi šef njegovega kabineta. Rezultati poslovanja banke glede na pohvalo nadzornega sveta ne bi mogli biti razlog za predčasno odstavitev Marjana Kramarja, ki je ob neki priložnosti dejal, da bo odšel sam, ko bo ugotovil, da je tako bolje - v prvi vrsti za banko. Beseda je tekla o kadrovski sestavi uprave. Pa ta zdaj verjetno ne bo razlog za razmislek o iti ali ostati. Poslanska vprašanja o nadzoru poslovanja hčerinskih bank NLB v tujini namreč dajejo vladi legitimnp pobudo, da v interesu davkoplačevalcev pregleda pretekle odločitve tudi aktualne uprave banke. Ali ima Marjan Kramar na seznamu kakšno zgrešeno poslovno odločitev, še ni mogoče napovedati, je pa za vse, kar se dogaja v banki in v celotni bančni skupini, kot prvi človek objektivno odgovoren. Tndi ko gre za nadzor poslovanja hčerinskih bank v New Yorku in v Frankfurtu, še posebno ker je bil, preden je sedel na prvi bančni fotelj v NLB, član nadzornega sveta banke, in to v času, ko je v lastništvo vstopila belgijska KBC in ko se je dogajala zloglasna Sigma (ponesrečen nakup informacijskega sistema, kije odnesel Marka Voljča). Ena redkih točk, v katerih se Marjan Kramar in finatični minister Andrej Bajuk vsaj delno strinjata, je sedanja lastniška struktura NLB. Delno zato, ker (še) predsedniku uprave zelo ustreza tretjinska razdelitev vpliva lastnikov na upravo (tuji lastnik, država m mali delničarji), ministru pa zato, ker je banka z državnim deležem skupaj z malimi delničarji še vedno v večinski dovenski lasti. Prav slovenskost lastništva je ministm prav tako pomembna kot vsakoletni dividendni in davčni priliv v državno blagajno. Ugibanja o nedavnih tihih lastniških premikih (čeprav neznatnih deležev) nakazujejo, da se vendarie nekaj premika. Pomenljivo pri vsem tem pa je, da predsednika vlade, ki je predvsem velik pragmatik, še m na temprizorišču. Če se zdi, da je brskanje po preteklem nadzoru poslovanja LBS New York bolj naperjeno proti predsedniku države, je vključitev Marjana Kramarja v predsednikovo senco samoumevna in bo njegov odhod iz NLB za nekatere samo kolateralna škoda merjenja moči med prvima človekoma te diiave. Za nekoga pa bo izpraznjeno vodilno mesto največje slovenske banke nova priložnost.
Medij: Večer
Avtorji: Kramar Marjan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 12. 03. 2007
Stran: 5
