Kristjan Verbič iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev o poskusu prodaje Cimosa in podobnih zgodbah #video

 

"Ko je neko podjetje označeno strateško, ne vemo, zakaj je strateško. Kaj bomo počeli s tem? Kakšno strategijo imamo za to podjetje? Država ne ve, kaj bi počela s to lastnino. Tudi ko se država odloči za prodajo, pravzaprav ne ve, zakaj to prodaja," je v razpravi o privatizaciji v organizaciji Inštituta za strateške rešitve dejal Marko Pahor z ekonomske fakultete.

Foto: Vid Ponikvar

Inštitut za strateške rešitve je v okviru programa Izzivi prihodnosti, ki odpira prostor za razpravo o pomembnih tematikah za slovensko družbo in gospodarstvo, priredil razpravo o privatizaciji, o tem, kaj in komu naj se proda, kakšni naj bodo novi lastniki slovenskih državnih podjetij in od kod naj pridejo.

Neučinkovito upravljanje

Zadnji podatki z Eurostata kažejo, da je neto donos na lastniški kapital slovenskega gospodarstva za leto 2015 samo 8,4 odstotka, povprečje držav evroobmočja je 25,5 odstotka, v nam primerljivih državah pa znaša 22 odstotkov na Češkem, 18 na Slovaškem in 27 odstotkov na Poljskem, je navedel ekonomist Anže Burger s fakultete za družbene vede.

"Težavo imamo z učinkovitostjo upravljanja. Vprašanje je, od kod izvira ta problem. Ne moremo mimo dejstva, da ima Slovenija še vedno enega najvišjih deležev državnega lastništva v gospodarstvu. Poleg tega ima Slovenija enega najnižjih deležev neposrednih tujih investicij – samo okoli 30 odstotkov. Prej naštete države imajo več kot 60 odstotkov," trdi Burger.

"Gospodarstvo je premalo prevetreno, premalo je konkurence, premalo dobrih podjetij, ki povečujejo konkurenco v panogah in silijo tudi naša domača podjetja v učinkovitejše upravljanje," je prepričan Burger.  Foto: Vid Ponikvar

Donosnost Leka po tem, ko ga je leta 2002 prevzel Novartis, je z 10,2 narasla na 12,2 odstotka, Krka ima danes 8,29 odstotka. Donosnost kapitala je 20,8, Krke pa samo 10,4 odstotka, je še poudaril Burger.

Podjetje Fotona, ki ga je leta 2014 prevzelo podjetje Gores Laser, je prihodke v teh treh letih po prevzemu povečalo za 43 odstotkov, dobiček je 4,7-kratni, imajo 16 novih zaposlitev, povprečna plača je višja za devet odstotkov.

"Ali lahko od slovenske politike pričakujemo, da bo v državnih podjetjih kadrovala boljše kot v svojih strankah? Koliko terana izvozimo v primerjavi s 30 milijardami skupnega izvoza? Vprašanje je, ali so cilji države optimalni za državljane in davkoplačevalce. V Sloveniji niso," meni Goran Novković iz Gospodarske zbornice Slovenije.  Foto: Vid Ponikvar

"Analiza o državnem premoženju je leta 2014 pokazala, da je bilo takrat na državljana 6.600 evrov izgube zaradi slabšega poslovanja državnih podjetij. Ne bi bilo toliko tajkunskih zgodb, kar je odgovornost zasebnega sektorja, če ne bi bilo posojil iz državnih bank," je povedal Novković.

"Vsi tisti, ki idealizirate veliki svet čez Atlantski ocean, čez kakršnokoli zahodno mejo, poglejte, od kod prihajajo finančni ministri, predsedniki centralnih bank, od kod se napaja političen kvas tega, kar idealiziramo kot nekaj, kar ima enostransko vlogo čistosti. Svet ne bi tičal v tej krizi, v kakršni je, če bi bila zgodba takšna," je prepričan ekonomist Bogomir Kovač. Foto: Vid Ponikvar

Sloveniji manjka strategija razvoja, meni predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah. Če bi se poenotili in začrtali smeri razvoja Slovenije, bi bilo nekoliko lažje odpraviti dileme v zvezi s privatizacijo tistih deležev, ki jih država še ima. Temu bi podredili tudi fokus ustvarjanja pravilnega poslovnega okolja, je dejala Lahova.

Trdi tudi, da so danes politični vplivi mnogo močnejši, kot so bili včasih, in da ne prihajajo več le z ene strani, ampak z vseh.