Finance, 13.03.2015

Sanacija bank_in_izbrisani_podrejenci_danes_vroča_tema_izredne_seje_državnega_zboraSanacija bank in izbrisani podrejenci danes vroča tema izredne seje državnega zbora. V državnem zbor u bo danes spet vroče. Poslanci se bodo lotili perečih vprašanj slovenske bančne sanacije na izredni seji, sklic katere je zahtevala skupina poslancev NSi s prvopodpisanim Matejem Toninom. Pričakovati je razpravo o dveh sklopih bančne sanacije, in sicer: ■ V delu, ko je 18. decembra 2013 država dokapitalizirala tri največje banke (za dokapitalizacijo NLB je dala 1.551 milijonov evrov, za NKBM 870 milijonov evrov in za Abanko 348 milijonov evrov) in ob tem v celoti porezala njihove delničarje in imetnike podrejenih obveznic (izgubljeni vložki imetnikov podrejenih obveznic so v NLB znašali 257 milijonov evrov, v NKBM 64 milijonov evrov, v Abanki 120 milijonov evrov, skupaj 441 milijonov evrov); obenem je v nadzorovano likvidacijo poslala Factor banko in Probanko.

■ V delu, kjer je 16. decembra 2014 s 197 milijoni evrov dokapitalizirala Banko Celje, ob tem paje v celoti porezala njene delničarje in imetnike podrejenih obveznic (izgubljeni vložki imetnikov podrejenih obveznic te banke so znašali 88,77 milijona evrov). Poslanci želijo podrobno predstavitev metodologije Iz zahteve za sklic izredne seje veje sporočilo, da poslanci od Banke Slovenije (BS) zlasti želijo, naj jim podrobno predstavi metodologijo, kije bila uporabljena za izvedbo skrbnega pregleda bank v večinski državni lasti vletu 2013. Metodologija ali podatki Pri tem je iz dosedanje javne razprave razumeti, da pod izrazom metodologija poslanci pravzaprav ne razumejo metodoloških predpostavk za pregled - BS vseskozi opozarja, daje metodologija razkrita -, temveč vhodne podatke (podatke iz bilanc bank o konkretnih strankah in poslih). Podatkov, ki so bili obdelani s sprejeto metodologijo, BS na razkrije, sklicujoč se na zaupnost. Vprašanj je veliko, koliko bo na seji odgovorov? Poslanci so pred sejo dobili tudi poročilo BS o vzrokih za kapitalski primanjkljaj vbankah, o reševanju posledic kapitalske neustreznosti ter o korporativnem upravljanju, ki gaje BS izdelala na pobudo državnega zbora. Vprašanj bo predvidoma kljub temu veliko. V dosedanji razpravi so bila najpogostejša naslednja: ■ Je Slovenija za dokapitalizacijo banka namenila preveč? ■ Je bilo sporočilo evropske komisije o pravilih državne pomoči za banke od 1. avgusta 2013 zavezujoč dokument, ki gaje Slovenija morala upoštevati? ■ Je zakon o bančništvu glede na evropska pravila prestrog, predvsem v zvezi z izbrisom imetnikov podrejenih instrumentov? ■ Zakaj so bile pri testiranju bank upoštevane starejše, zelo slabe gospodarske napovedi, čeprav so slovenske in tuje ustanove medtem objavile že veliko boljše? ■ So bili rezultati obremenitvenih testov v letu 2013 prilagojeni tako, da bi se lahko izvedel izbris podrejenih instrumentov, kot trdijo kritiki sanacije? ■ Zakaj je prišlo do razhajanj v višini kapitala, pri čemer so na primer pri NLB septembra 2013 izračunali, daje kapitala 835 milijonov evrov, zatem paje decembrski izračun pokazal 318-milijonski kapitalski minus? ■ Zakaj so bila razhajanja pri datumih na odločbah o izrednih ukrepih BS (17. december 2013), ki so bile spisane na pravni podlagi iz odločb evropske komisije z dne 18. decembra 2013? Deja vu seje komisije za nadzor javnih financ ? Pričakovati je, da bo tokratna razprava v državnem zboru vsebinsko podobna razpravi na nujni seji komisije DZ za nadzor javnih financ s 13. februarja (zapis magnetogramskega posnetka je na voljo na spletni strani državnega zbora). V državni zbor so na sejo tokrat povabili tako rekoč iste ljudi - guvernerja BS Boštjana Jazbeca in viceguvernerje Janeza Fabjana, Stanislavo Zadravec Caprirolo in Mejro Festič, nekdanjo premierko Alenko Bratušek in nekdanjega finančnega ministra Uroša Čuferja, predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela, ministra za finance Dušana Mramorja ter predstavnike Združenja bank Slovenije, društva Mali delničarji Slovenije in Vseslovenskega združenja malih delničarjev. Na februarski seji komisije DZ za nadzor javnih financ, ki ga vodi Andrej Šircelj, so med drugim pozvali k nekaterim spremembam zakona o Banki Slovenije. Na predlagane spremembe seje medtem ECB odzvala s pomisleki in skrbjo za neodvisnost slovenske centralne banke.

 

Medij: Finance
Avtorji: Kenda Albina
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 13. 03. 2015 
Stran: 4