Pivovarne Laško, podpirali. V SLS zato, ker gre za v nebo vpijoče primere, vendar s pridržki. Moti jih predvsem, da so tako preiskavo predlagali poslanci vladajoče koalicije in ne opozicije, kar bi bilo normalno. To dokazuje žalostno stanje slovenske politike, je včeraj ocenil Radovan Žerjav, čeprav so bili poslanci SLS v prejšnjem mandatu, ko so bili v vladajoči koaliciji, zraven pri zahtevah za ustanovitev kar treh preiskovalnih komisij. Sprašujejo se tudi, zakaj naj bi preiskovali le dve podjetji, ne pa še BTC, Merkur, SCT, Primorje, Viator & Vektor, DZS m druge menedžerske prevzeme z bančnimi posojili. Podobne pomisleke imajo tudi v SDS,' ki na ta seznam dodajo še Rigelnikov Autocommerce in druge banke, ne samo NLB in NKMB. Čeprav je to znamenje vlade, da ne zmore prek svojih organov zadevam priti do dna in je komisija samo zato, da bodo, kot v vseh dozdajšnjih, le govorili in nič storili, bodo v njej z veseljem sodelovali, ker načelno podpirajo preiskovanje nečednih prevzemnih poslov, je napovedal prejšnji gospodarski minister Andrej Vlzjak. Vizjak je tudi vnaprej napovedal, da bodo očitno preiskovali dejanja tajkunov Igorja Bavčarja in Boška Šrota na eni strani in sledeč toku denarja na drugi politično nastavljene vodilne v bankah. Na primer predsednika uprave NLB Marjana Kramarja, ki je zato najbrž dobil nagrado. Vsi pa so pripadniki strank vladajoče koalicije. Vizjak je še pripomnil, da tajkuni niso nastali v času prejšnje vlade, ampak njihove korenine segajo v sam začetek tranzicije. Zato bi se morala preiskava začeti tam. V zahtevi za ustanovitev te do zdaj 19. parlamentarne preiskovalne komisije je namreč določeno, da bo svoje delo usmerila v preiskovanje omenjenih odkupov od avgusta 2006, ko so se pri predsedniku vlade Janezu Janši dogovarjali o prodaji državnih delnic v Mercatorju, naprej. To je Vizjaka napeljalo k trditvi, da je ta afera nastala samo zato, ker delnic ni kupil pravi človek. Poslanec je tudi postregel z imeni poslancev SD in LDS, ki so leta 2006 glasovali za zakon o prevzemih, ki je takšne prevzeme omogočil, ni pa se oglasil, ko so ga iz teh strank pozivali, naj pove še imena poslancev SDS, ki so preprečili, da bi državni zbor pred tem sprejel Lahovnikov zakon, ki bi tovrstne menedžerske prevzeme preprečil. Dušan Kumer je v imenu SD še poudaril, da je treba preiskati odgovornost članov nadzornih svetov v bankah in politično odgovornost posameznikov v prejšnji vladi, ki so jih nastavili in so se na podeljevanje posojil tajkunom odzvali tako, da so nadzornikom povečevali sejnine in nagrade. Nekdanji gospodarski minister Andrej Vizjak je poudaril, da tajkuni niso nastali v času prejšnje vlade, ampak njihove korenine segajo v sam začetek tranzicije. Posojila bank za izvedbo menedžerskih prevzemov (v evrih) 2004 -77 milijonov 2005 - 1000 milijonov 2006 - 1600 milijonov 2007 - 2300 milijonov 2008-2800 milijonov Argument SDS: kmetje borci tudi niso vplačevali za pokojnino Preden so se poslanci lotili razprave o ustanovilvi »tajkunske« preiskovalne komisije, so v dobre pol ure opravili z nacionalnim programom za preprečevanje nasilja v družini. Potem pa polne stri ure - od tega polovico poslanci SDS - porabili za polemike o predlogu SDS, da bi vsi kmetje (približno 2000) od začetka prihodnjega leta naprej namesto 228 dobivali 455 evrov pokojnine, kolikor zdaj znaša pokojnina 281 še živih kmetov, borcev NOB. To bi pokojninsko oziroma posredno državno blagajno letno dodatno stalo 5 milijonov evrov. Poslanci vladnih strank so opozarjali, da pokojnine niso socialna pomoč, ampak odvisne od vplačil v blagajno, kmefle pa niso, kot delavci, oziroma so bistveno manj vplačevali v pokojninsko blagajno. Iz klopi SDS so te ugovore označili za poceni demagogijo, kajti tudi kmetje borci niso vplačevali za ' pokojnino. Zatrjevali so, da si vsi kmetje zaslužijo enake pokojnine, ker so pošteni in lojalni do države.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Poglajen Jože
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: V ospredju
Datum: 26. 05. 2009
Stran: 5