• Medij: Dnevnik

Visja donosnost pri upravljanju drzavne srebrnine Page 1

SLOVENSKI DRŽAVNI HOLDING

Donosnost lastniškega kapitala državnih naložb je leta 2015 znašala 4,7 odstotka, lani pa seje zvišala na 6 odstotkov. Družbe z neposrednim državnim lastništvom, ki ga upravlja SDH, so za lansko poslovno leto izplačale za skoraj polovico več dividend kot leta 2015.

 Sebastjan Morozov



Dobičkonosnost državnih podjetij, ki jih upravlja Slovenski državni holding (SDH), se je v zadnjem času pomembno izboljšala. Iz podatkov o rasti donosnosti lastniškega kapitala državnih naložb je razvidno, da je ta leta 2015 znašala 4,7 odstotka, lani pa se je zvišala na 6 odstotkov.

Po pojasnilih članice uprave SDH Nade Drobne Popovič so k večji donosnosti prispevali izboljšanje gospodarskih razmer, boljše delo uprav, nadzornih svetov in zaposlenih ter

aktivno upravljanje naložb. V letošnjem letu naj bi donosnost lastniškega kapitala državnih naložb znašala 6 odstotkov, leta 2018 6,1 odstotka, leta 2019 pa 6,4 odstotka. Vrednost premoženja, ki ga upravlja SDH, se je lani znižala za deset odstotkov in je znašala 10,4 milijarde evrov. Od 68 aktivnih naložb, ki jih upravlja SDH, je 18 strateških, 20 pomembnih (v

njih namerava država ohraniti najmanj četrtinski lastniški delež), preostale so portfeljske.

Razen rekordnih donosnosti je bilo minulo leto za SDH rekordno tudi z vidika prejetih dividend. Družbe z neposrednim državnim lastništvom, ki ga upravlja SDH, so za lansko poslovno leto izplačale 211 milijonov evrov dividend. To je bilo za 49 odstotkov oziroma za 69 milijonov evrov več kot leto pred tem. Najvišji dividendi sta izplačali banki v državni lasti, Abanka in Nova Ljubljanska banka, in sicer skupno 133 milijonov evrov. Od udeležbe v dobičkih v družbah, v katerih je neposredno lastnik SDH, je

ta lani prejel za 46 milijonov evrov dividend, kar je bilo za slabih pet odstotkov več kot leta 2015.

Polovica podjetij z znamenitega seznama privatiziranih

Z znamenitega seznama 15 podjetij, ki jih je država leta 2013 namenila za privatizacijo, jih je bilo do konca lanskega leta privatiziranih osem. Dve od teh naložb - Adria Airways in Nova KBM - sta bili prodani lani. SDH je v minulem letu prodal še sedem manjših naložb, ki so bile v klasifikaciji upravljanja državnega premoženja opredeljene kot portfeljske, torej namenjene prodaji.

Poleg tega je SDH lani prodal delnice Palome in Cimosa. Sodeloval je tudi pri statusnem preoblikovanju Geoplina in sklenil menjalno pogodbo, ki še ni bila podpisana, po kateri bo Petrol postal večinski lastnik Geoplina, država pa večinski lastnik

Plinovodov, upravljalca plinovodnega omrežja. Pri tem bo država v Geoplinu obdržala kontrolni četrtinski lastniški delež, kar ji bo omogočalo vpliv na statutarne spremembe.

Dogajalo se je tudi, da je SDH lani pridobival premoženje. Po odplačnem prenosu terjatev in obveznic Save iz DUTB in potrjeni prisilni poravnavi je SDH pridobil 22,56-odstotni lastniški delež Save. Paradržavni sklad je lastniške deleže pridobival tudi v Petrolu in Polzeli. Triodstotni lastniški delež Petrola je odkupil od NLB, s ciljem reševanja pozneje propadle Polzele pa je v lastniški kapital slednje pretvoril del terjatev, ki jih je pred tem odkupil od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in komercialnih bank.

Prodaje Telekoma (še) ni v načrtu

V SDH prihodnje leto načrtujejo začetek prodajnega postopka Abanke, po napovedih predsednice uprave SDH Lidie Glavina pa bo ta skladno z zavezami EU končan do konca julija 2019 O načrtovani privatizacijiNLB je povedala, da so postopek končali s sklepom skupščine in da

bodo pomagali finančnemu ministrstvu z vsem potrebnim. Kot je včeraj povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, po neuspešnem prodajnem postopku upa, da bo na četrtkovem sestanku z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager dosežen preboj glede alternativ za uresničitev zavez o NLB. Na podlagi zavez EU bi morala Slovenija do konca letošnjega leta prodati najmanj polovico NLB, preostali delež pa do konca prihodnjega leta.

Medtem ko prodajnega postopka Telekoma v SDH do nadaljnjega še ne nameravajo začeti, saj v družbi po pojasnilih Glavinove poteka še postopek prestrukturiranja in optimizacije, da bodo lahko iztržili najvišjo možno ceno, o morebitni prodaji zreškega Uniorja še razmišljajo. Prodajni postopek bi se moral po načrtih začeti še letos, vendar je bil pred dnevi ustavljen. Glavinova je povedala, da je družbo za prodajo treba pripraviti, v prodajni konzorcij pa bodo poskušali privabiti več delničarjev, kot jih je vključeval doslej, ko je bilo naprodaj okoli 55 odstotkov Uniorja. K odločitvi za ustavitev prodajnega postopka naj bi po neuradnih informacijah vplivala tudi tožba, ki jo je na odločitev Uniorjeve skupščine o izločitvi dejavnosti turizma vložilo Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD). x

Vrednost premoženja, ki ga upravlja SDH, se je lani znižala za deset odstotkov in je znašala 10,4 milijarde evrov.