RA SLOVENIJA 1, 01.10.2015, DOGODKI IN ODMEVI, 15.35

Koliko bo davkoplačevalce stala sanacija bank ne bo jasno dokler Ustavno sodišče ne odloči o pravilnosti izbrisa podrejenih obveznosti bank. Naše sodišče je vprašanja o nujnosti upoštevanja sporočila, ki je bilo podlaga za spremembo bančnega zakona o posledično izbris podrejenih obveznosti naslovila tudi na Evropsko sodišče. Stališče Evropske komisije o tem ali je bilo sporočilo zavezujoče ali ne si mali delničarji in Banka Slovenije, ki je odredila izredne ukrepe, razlagajo različno. Zdenka Bakalar. 
ZDENKA BAKALAR: 600 milijonov so k sanaciji bank prispevali tudi lastniki podrejenih obveznic, saj so jih izbrisali. Mali delničarji so zato sprožili ustavni spor in v njem zatrjujejo, da je bil izbris neupravičen, brez pravne podlage, saj da samo smernice oziroma navodila niso zavezujoča, niso direktive, ki jih je treba obvezno prenesti v zakon. Ustavno sodišče je med drugim vprašanje o dejansko zavezujoči naravi omenjenega dokumenta naslovilo na Evropsko sodišče in to je zbralo več stališč, tudi Evropske komisije. Ta je pritrdila našim stališčem, pravi Miha Kunič, odvetnik skupine izbrisanih obvezničarjev. 
MIHA KUNIČ: Smernice za katere so v Banki Slovenije in drugih organih trdili, da so zavezujoč pravni akt, da so nezavezujoč pravni akt in da tudi njihova uporaba je takšna, da ni potrebna nujna razlastitev imetnikov podrejenih obveznic. 
BAKALAR: Evropska komisija trdi drugače, pa odločno guverner osrednje banke Boštjan Jazbec. Ugotavlja, da je bil pravni okvir pravilen. 
BOŠTJAN JAZBEC: In da bi v primeru neizpolnjevanja, oziroma izbrisa temeljnega kapitala in podrejenih obveznic, dodelitev državne pomoči bankam v težavah, ne bi bila mogoča.
BAKALAR: Obe strani pričakujeta čimprejšnjo odločitev Evropskega sodišča, da bo potem lahko tudi naše Ustavno sodišče nadaljevalo z odločanjem o pravilnosti izbrisa podrejenih obveznosti. Poleg skoraj 5 milijard javnega denarja so 600 milijonov k pokrivanju bančne luknje prispevali tudi lastniki podrejenih obveznosti. Upravičeno ali ne, o tem bodo odločali sodniki. 

Preberite več:

Delo, 2. 10. 2015

Bitka med_izbrisanci_in_državo_v_finale_Page_1

Pred odločitvijo Sodišča EU Evropska komisija »ne komentira sodnih postopkov v teku«, a vztraja pri svojem stališču
Ljubljana - Bitka med lastniki izbrisanih bančnih obveznic in državo se nadaljuje: prvi trdijo, da evropska komisija pred Sodiščem EU meni, da izbris ni bil potreben, v Banki Slovenije pa pravijo, da bi bila državna pomoč brez izbrisa nezdružljiva s pravili EU.
Kdo ima torej prav? Za pojasnilo smo se obrnili na primarni vir. »Evropska komisija ne komentira sodnih postopkov, ki potekajo, naše stališče pa je še vedno nespremenjeno,« so nam odgovorili iz evropske komisije ko smo jih zaprosili, da za Delo pojasnijo stališče, ki so ga poslali tudi na Sodišče EUv Luxembourgu. V EK še pravijo, da so julija 2013 sprejeli nova pravila igre glede državnih pomoči za banke, ki vsebujejo strožje zahteve o delitvi bremena. Namen pravil je, da se kar najbolj zniža prispevek davkoplačevalcev. Gre za tako imenovano Sporočilo o bančništvu iz leta 2013. Nova pravila veljajo za državne pomoči, priglašene komisiji od 1. avgusta 2013, in določajo, da morajo delničarji in imetniki podrejenih obveznic »prispevati toliko, kolikor je mogoče«, preden so banki dodeljena javna sredstva. »Delitev bremena, kot so ga uporabili slovenski organi, je skladna s temi pravili. Tako prakso so uporabile že številne evropske države,« so nam še sporočili iz komisije.
Izbris, težak kar 600 milijonov
Preberite več:

Več prispevkov