bili že v obdobjujugoslovanskega komunizmana najvišjih vodstvenih položa-jih, svoje položaje pa so ohranilitudi po osamosvojitvi Slovenijein v času politične tranzicije poletu 1990. Svojo upravljavskofunkcijo so skupaj s »pidovskimimilijonarji« (direktorji in lastni-ki t. i. pooblaščenih investicij-skih družb) med lastninjenjemnekdanje družbene lastninepreoblikovali v znatna lastniškaupravičenja.Kraja družbene lastnineVsekakor imajo primeri spor-nih koncentracij slovenskegakapitala v rokah peščice, ki smo jim priča v zadnjem času, svo)izvor v dogajanju v slovenskipolitiki in gospodarstvu predrazpadom nekdanje Jugoslavije.Tako je še pred demokratičnimispremembami tedanja oblast sspremembami zakonodaje v letu1989 omogočila rdečim direk-torjem, da so ustanavljali svojazasebna podjetja, t. i. vzporednaoz. »by pass« podjetja, in tja pre-našali dobičkonosne dejavno-sti iz družbenega ali državnegapodjetja, ki so gavodili. Ostanekdružbenega podjetja so pravi-loma pahnili v stečaj. To je biltudi začetek razvpitega divjega lastninjenja oz. kraje družbenelastnine.Poceni privatizacijaV korist rdečih direktorjev jebil napisan tudi jugoslovanskizvezni zakon o družbenem ka-pitalu iz avgusta 1990, t. i. Mar-kovičev zakon, ki je vodstvenimstrukturam omogočal poceniprivatizacijo družbenih podjetij.Popolno udejanjenje tega zako-na, ki bi že v zgodnjih 90. letih omogočil prenos slovenskegabogastva v roke peščice privile-girancev, je zaustavila koalici-ja Demos, prva demokratičnoizvoljena vlada. Hkrati so levestranke v Sloveniji, nasledniceZK (SDP, tj. predhodnica ka-snejše ZLSD in zdajšnje Pahor-jeve SD ter LDS z novonastaloZares), kljub navidezni retorikio socialni pravičnosti v zgodnjih90. podpirale sprejetje t. i. Men-cingerjevega privatizadjske-ga zakona, ki je dajal prednostvodstvom nekdanjih družbenihpodjetij pri njihovem poceniodkupu gospodarskih družb. Pritem pa so te iste stranke blokiralesprejetje zakona, ki je zagovarjalpravičnejšo razdelitev družbenelastnine med državljane.Menedžerski prevzemiJeseni 1992 je bil sprejetkompromisni zakon, ki je zanekaj let odložil koncentracijokapitala v rokah rdečih direk-torjev oz. levici naklonjenihupravljakev podjetij. Po letu2000, v času vladne koalicijepod vodstvom Janeza Drnov-ška in Antona Ropa (LDS), pa je sledil razmah menedžer-skih prevzemov podjetij, ki soga s političnim kreditiranjemomogočile državne banke, vvodstvu katerih so bili posa-mezniki, ki jih je tja v obdobju 1992-2004 postavila vladnakoalicija političnih strank nalevici (SD, LDS, Zares). Na-sploh pa je tudi danes opazno,da levica podpira menedžerske prevzeme in koncentracijo ka-pitala v rokah posameznikov,ki so naklonjeni SD, LDS inZares, ter hkrati nasprotujevsakemu modelu privatizacije,ki omogoča tudi sodelovanje vseh državljanov. Spomnimole, kako so nekatere strankena levici nasprotovale modelulanske privatizacije Nove Kre-ditne banke Maribor (NKBM), ko je vlada omogočila, da so dodeleža v banki lahko prišli tudinavadni državljani.Država - talka tajkunov?Vse kaže, da se je Slovenijaznašla v prelomnem trenutku,ko bodo institucrje države bo-disi začele delovati ali pa bomodržavo prepustili kot talko iz-jemno močni interesni skupinit. i. tovarišije in njenim intere-som, ki ne pomenijo nič drugegakot preprečevanje spremembe vSloveniji v smeri svobodnegatržnega gospodarstva. Da pa jepolitika morda že postala talkatovarišijskih tajkunov, je posta-lo več kot očitno, ko je BoškoŠrot leta 2007 demonstrativnoizstopil iz članstva v PahorjeviSD. Srot očitno meni, da uslugPahorjeve SD ne potrebuje več,ker jo je s svojim kapitalskimvplivom v medijih, ki jih obvla-duje (Delo, Večer), prerasel. » ~~~~~ »Ne potrebujem niti članske izkaznice SD, J~~~y čeprav si izrazil željo, da bi bil bolj aktiven. ~~~~~ Izjavil si, da je SD stranka v vzponu, ~l~~~r h kateri gravitira vse več podjetij in ~B~~~ posameznikov. Zato enega člana zagotovo ~~1~~ ne bo pogrešala. Na tvoji nadaljnji ~~B~M politični poti ti želim veliko uspeha in ~~H~» (Boško Srot v pismu Borutu Pahorju ob teatraličnem izstopu ~~~~~By pivovarskega barona iz SD, november 2007) ~~~~~H

Medij: Ekspres
Avtorji: Krajnc Igor
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 06. 08. 2008
Stran: 3