Večer, Bojan Bauman, 24.11.2015

Pokal naj kar ostane v Sloveniji Page_2Selektor rokometne reprezentance Veselin Vujovičje razmišljal o visokih ciljih, ki si jih je postavil za bližnje evropsko prvenstvo na Poljskem. Poljaki vidijo prvenstvo tudi kot izziv za gospodarstvenike

Temeljito so se Poljaki lotili priprav na evropsko rokometno prvenstvo, ki bo v drugi polovici januarja prihodnje leto. "Za nas se prvenstvo lahko začne, naše slavnostne kravate so že zavezane," je včeraj sredi Ljubljane sporočil Klaudiusz Sevkovic, član uprave poljske rokometne zveze. V slovenski prestolnici je včeraj za rokometni euro agitiral skupaj s poljskim veleposlanikom v Sloveniji Pawlom Czer .vinskim in Andrzejem Baboro wskim, predsednikom uprave prizorišča v Vroclavu, kjer bodo slovenski rokometaši v skupini igrali z Nemci, Španci in Švedi.
Šport in gospodarstvo
Poljski veleposlanik si je šport prizadeval povezati z gospodarstvom. Prizadevanja Poljakov za spremembo stereotipa o tej vzhodnoevropski državi so v zadnjem obdobju obrodila nekaj sadov, k temu pa so botrovala tudi športna tekmovanja. Prednjači evropsko prvenstvo v nogometu, ki so ga organizirali leta 2012. Številni nogometni navijači, ki so prišli na Poljsko vzpodbujat svoje nogometne reprezentance, so domov odnesli tako dobre vtise o Poljakih, da se mnogi med njimi na vzhod Evrope redno vračajo na počitnice in s seboj pripeljejo prijatelje. Po letu 2012 se je število turistov povečalo za pol milijona letno. Zakoreninjena podoba Poljske se je začela izboljševati tako zelo, da je do danes blagovna znamka te države pridobila kar 75 odstotkov vrednosti. Poljakom pri tem ni bilo veliko podarjeno; samo za razvoj infrastrukture so v zadnjih letih porabili 23 milijard evrov, 250 milijonov je šlo za obnovo športnih objektov. Tudi skorajšnje
evropsko prvenstvo v rokometu nameravajo Poljaki izkoristiti za promocijo države, pri čemer včeraj še niso bili pripravljeni govoriti o številkah. "Morebitni profit bomo preračunavali po koncu tekmovanja," so se izognili neposrednemu odgovoru na vprašanje o proračunu tekmovanja.
Po Dohi še Vroclav
Tako kot Poljska namerava tudi Slovenija rokometno prvenstvo izkoristiti za gospodarsko promocijo. Ohrabljeni ob dogodkih, ki so se v katarski Dohi vrstili januarja letos, ko je slovenska rokometna reprezentanca sodelovala na svetovnem rokometnem prvenstvu, slovenska ministrstva in gospodarstveniki pa so se s šejki dogovarjali o morebitnih poslih, so sklenili tisto "vajo" na Poljskem ponoviti. Tako bo v Vroclavu ob robu rokometnih dvobojev Slovencev spet zacvetelo slovensko središče -1 feel Slovenia. Kot v Dohi bo tudi v Vroclavu slavnostna otvoritev prizorišča, pa sprejem predsednika Boruta Pahorja, ki je zopet častni pokrovitelj dogodka. Ker slovenski rokometaši tekme igrajo vsak drugi dan, bo tako še več priložnosti za popoldanske gospodarske kontakte. Vrhunci tovrstne dejavnosti bodo poslovni forum, srečanje gospodarskih delegacij obeh držav, pa dan investicijskih priložnosti, ki mu bo sledilo poslovno kosilo. Zadnji dan gospodarske aktivnosti, 21. januar, bo namenjen predstavitvi dosežkov naših gospodarstvenikov.
Ker je na koncu vselej treba potegniti črto, smo se ob takih načrtih spomnili prve tovrstne konference, organizirane v Katarju pred devetimi meseci. "Bilo je nekaj obljub, trenutno pa je, tudi zaradi aktualnih razmer v svetu, naše sodelovanje s Katarci nekoliko zastalo," je včeraj o Katarju razmišljal Kristjan Verbič, predsednik
Vseslovenskega združenja malih delničarjev, kjer so eni od organizatorjev poslovne konference. Katarci so se takrat še posebej zanimali za prevzem našega letalskega prevoznika, a so ostali brez posla. Pa tudi izjemne slovenske turistične ponudbe katarski šejki, polni denarja, do danes še v ničemer niso oplemenitili.
Ce so šli slovenski gospodarstveniki v Doho z nepopisanimi listi, saj gospodarsko sodelovanje med državama ni omembe vredno, je s Poljaki precej drugače. Pa to niso le zgodbe o uspehu - Nova kreditna banka Maribor je imela neslavno epizodo na Varšavski borzi, pri čemer so slovenske gospodarske delnice v očeh poljskih vlagateljev močno padle...
Preberite več:

Finance, Petra Sovdat, Tor, 24. nov.. 2015

Zavrtelo se bo pravno kolesje o izbrisu bančnih podrejencev- kdo proti komu- Page_1Čez slab teden, 1. decembra, je na Sodišču EU v Luksemburgu sklicana prva obravnava zaradi dve leti prej izbrisanih podrejencev. Preverili smo, kdo se je »oborožil« s kom.
Decembra 2013 je po odločbi Banke Slovenije okoli dva tisoč imetnikov podrejenih obveznic šestih bank izgubilo za okoli 600 milijonov evrov svojega premoženja. To bi - po prospektih sodeč - bilo ogroženo, če poenostavimo, le, če bi šle banke v stečaj.
A Banka Slovenije in vlada Alenke Bratušek sta se odločili, da bo banke rešila država. Stečajev bank NLB, NI _BM, Abanke, Banke Celje, Factor banke in Probanke ni bilo. Je pa bila vložena pobuda za oceno ustavnosti. In nato se je še bolj zapletlo.
Ko žvižgač vse pokvari...
Ustavno sodišče že od decembra 2013 vleče presojo, ali je bil izbris podrejenih in hibridnih obveznic bank, Id jih je reševala država, skladen z ustavo ali ne. Februarja letos je kolumnist Financ Tadej Kotnik, sicer tudi sam vlagatelj v omenjene instrumente in prvopodpisani pobude za oceno ustavnosti novele ZBan-lL, s pomočjo žvižgača iz Banke Slovenije objavil kolumno z naslovom Banka Slovenije, laži in po tvarjanja (več na www.finance.si/8817145). V njej je Kotnik razkril, kako naj bi na Banld Slovenije prirejali dokumente tik pred izbrisom podrejenih obveznic.
Banka Slovenije in guverner Boštjan Jazbec sta se najprej odločila za umik iz diskusije (www.finance.si/8817153), nato pa sklicala tiskovno konferenco, vse skupaj zanikala in govorila o tehničnih napakah. A se Kotnik ni dal (več na www. finance.si/8817630).
Dalo pa se ni niti ustavno sodišče, ki o zadevi ni odločalo, temveč seje novembra lani odločilo, da postopek za oceno ustavnosti bančnih zakonov ZBan-1 inZBan-lL preldne do odločitve Sodišča EU.
Kdo se bo udaril?
Izbrisani obvezničarji so se oborožili s tremi odvetniki, Tamaro Kek, Miho Kuničem in Jorgom Sladičem - prva dva ze nekaj časa sodelujeta z društvoma malih delničarjev, zadnji pa ima izkušnje tudi z večletnim delom na Sodišču EU, kar je zagotovo prednost tožnikov, pravijo bolje poučeni viri.
Na strani »države« bodo izbris podrejencev zagovarjali Banka Slovenije, državni svet in državno pravobranilstvo, iz državnega zbora pa so nam sporočili, da se obravnave ne bodo udeležili, zato tudi niso najemali posebnega zastopnika.
Državni svet je na prošnjo državnega svetnika Jožeta Slivška, so dodali, najel odvetnico Heleno Butolen, partnerico v odvetniški pisarni Šelih in partnerji, ki v svoji predstavitvi ne navaja kakih referenc z omenjenega sodišča. Zakaj so se v državnem svetu odločili prav zanjo, niso odgovorili. Prav tako ne, kolikšni bodo stroški in zakaj, konkretno, ima državni svet sploh interes biti na obravnavi.
Preberite več:

Več prispevkov