KANAL A, 01.12.015, SVET NA KANALU A, 18.32

NUŠA P. LESAR: No je bil izbris podrejenih imetnikov obveznic in delnic v slovenskih bankah upravičen ali ne? Evropsko sodišče v Luksemburgu je danes poslušalo argumente vseh vpletenih, danes so slišali mnenja torej vseh zagovornikov imetnikov izbrisanih delnic in obveznic, Banke Slovenije, državnega pravobranilstva, Državnega zbora, Državnega sveta in tudi Evropske komisije. Spomnimo, da so po odločitvi vlade oškodovanci šli na Ustavno sodišče, to pa je potem vprašanje preusmerilo na Evropsko sodišče, ki pa sedaj ugotavlja ali je sporočilo o bančništvu Evropske komisije, na podlagi katerega je slovenska država šla v izbris, sploh bilo zavezujoče ali pa je šlo zgolj za priporočilo?
KARMEN LUGARIČ: Po tem, ko so ljudje leta 2007 množično drli v banke, tudi v Novo kreditno banko Maribor, da bi kupili delnice in obveznice teh bank …
SOGOVORNIKO: Toliko kot jih bo na razpolago, se pravi 30, po mojem več jih ne bo ne.
LUGARIČ: So se za nakup odločali tudi na podlagi prospekta, kjer je pisalo, da se jim delnica ali obveznica izbriše samo v primeru stečaja. Do tega ni prišlo, prišlo pa je do 5 milijard velike bančne luknje in na podlagi sporočila o bančništvu, do izbrisa. Danes sta se na Evropske sodišču soočili obe strani, izbrisanci in državi. Bistveno vprašanje predstavniku Evropske komisije, avtorju sporočila o bančništvu se je glasilo: ali je bilo sporočilo o bančništvu za slovensko državo zavezujoče ali ne? Ta je bil jasne, pravi predstavnik Malih delničarjev, sporočilo ni bilo zavezujoče.
KRISTJAN VERBIČ (VZMD): Komisija nima pristojnosti, da bi s svojim sporočilom sprejemala karkoli bi bilo na ta način zavezujoče za posamezno državo članico, če pa je Republika Slovenija kot edina članica uporabila tako rigorozne ukrepe in se pri tem sklicevala na sporočilom je pa to seveda problem predstavniku Republike Slovenije.
Preberite več:

STA, 1.12.2015 11:49, Avtor: bdo/jes

Luxembourg, 1. decembra - Na sodišču EU v Luksemburgu poteka obravnava mnenj o noveli zakona o bančništvu, eni od podlag za razlastitve v slovenskih bankah. Država in Banka Slovenije vztrajata, da je bila izbrana pot reševanja bank in posledično razlastitve delničarjev in imetnikov podrejenih obveznosti edina možna, razlaščenci pa, da so bile te neupravičene.

Če prispevek delničarjev in imenikov podrejenih instrumentov ne bi bil zagotovljen v takšnem obsegu, dokapitalizacija bank z državno pomočjo glede na pravila EU za državne pomoči ne bi bila dopustna, so sporočili iz Banke Slovenije, ki na sodišču pojasnjuje, da so bili sprejeti ukrepi nujni za ohranitev finančne stabilnosti v Slovenije.

Ključno vprašanje, na katerega se išče odgovor, pa je po mnenju stanovskih združenj malih delničarjev, ki večinoma zagovarjata razlaščence v podržavljenih bankah, ali so bila sporočila o bančništvu za Slovenijo zavezujoč pravni vir. "Menimo, da niso bila, kar je povedala tudi Evropska komisija," je povedal eden od odvetnikov Vseslovenskega združenja malih delničarjev Miha Kunič, ki sodeluje na obravnavi v Luksemburgu.

A država meni, da sporočilo o bančništvu sicer ni akt, ki bi ga Slovenija morala prenesti v nacionalno zakonodajo - a če bi podelila državno pomoč bankam, ne da bi spoštovala njegove zahteve, bi Evropska komisija ugotovila, da podeljena državna pomoč ni združljiva s pravom EU, so sporočili iz finančnega ministrstva. Izhajajo iz stališča, da je pristojnost EU glede urejanja državne pomoči njena izključna pristojnost.

Sporočilo izrecno določa, da zaradi udeležbe upnikov banke pri njenem reševanju upniki banke ne smejo biti na slabšem kot v primeru, če se ukrep ne bi izvedel. "V konkretnem primeru pa zaradi finančnega položaja bank, kot izhaja iz odločb Banke Slovenije, kvalificirane obveznosti, vključno s podrejenimi obveznostmi, v primeru stečaja ne bi bile poplačane niti delno," svoje ravnanje zagovarja država.

Po njenem mnenju sporočila o bančništvu niso v nasprotju z določili listine EU o temeljnih pravicah in niso v neskladju z določili evropske direktive z leta 2012 o zaščitnih ukrepih za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb. Določbo direktive z leta 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij pa je po njihovem treba razlagati tako, da se med reorganizacijske ukrepe štejejo tudi zahtevani ukrepi porazdelitve bremen med delničarji in podrejenimi upniki iz sporočila Evropske komisije o bančništvu.

Določbe novele zakona, ki razlaščenci v bankah izpodbijajo na slovenskem ustavnem sodišču, so bile po navedbah ministrstva in Banke Slovenije sprejete z namenom, da se omogoči dokapitalizacija bank. Izvedba teh ukrepov omogoča, da bo zasebni ali javni investitor sploh pripravljen vstopiti v banko, saj je na ta način zagotovljeno, da investitor ne bo že s samim vstopom v banko, torej ne da bi sprejel kakršnokoli upravljavsko ali drugo korporacijsko odločitev, izgubil dela svojega vložka.

Preberite več:

Več prispevkov