Če prispevek delničarjev in imenikov podrejenih instrumentov ne bi bil zagotovljen v takšnem obsegu, dokapitalizacija bank z državno pomočjo glede na pravila EU za državne pomoči ne bi bila dopustna, so sporočili iz Banke Slovenije, ki na sodišču pojasnjuje, da so bili sprejeti ukrepi nujni za ohranitev finančne stabilnosti v Slovenije.
Ključno vprašanje, na katerega se išče odgovor, pa je po mnenju stanovskih združenj malih delničarjev, ki večinoma zagovarjata razlaščence v podržavljenih bankah, ali so bila sporočila o bančništvu za Slovenijo zavezujoč pravni vir. "Menimo, da niso bila, kar je povedala tudi Evropska komisija," je povedal eden od odvetnikov Vseslovenskega združenja malih delničarjev Miha Kunič, ki sodeluje na obravnavi v Luksemburgu.
A država meni, da sporočilo o bančništvu sicer ni akt, ki bi ga Slovenija morala prenesti v nacionalno zakonodajo - a če bi podelila državno pomoč bankam, ne da bi spoštovala njegove zahteve, bi Evropska komisija ugotovila, da podeljena državna pomoč ni združljiva s pravom EU, so sporočili iz finančnega ministrstva. Izhajajo iz stališča, da je pristojnost EU glede urejanja državne pomoči njena izključna pristojnost.
Sporočilo izrecno določa, da zaradi udeležbe upnikov banke pri njenem reševanju upniki banke ne smejo biti na slabšem kot v primeru, če se ukrep ne bi izvedel. "V konkretnem primeru pa zaradi finančnega položaja bank, kot izhaja iz odločb Banke Slovenije, kvalificirane obveznosti, vključno s podrejenimi obveznostmi, v primeru stečaja ne bi bile poplačane niti delno," svoje ravnanje zagovarja država.
Po njenem mnenju sporočila o bančništvu niso v nasprotju z določili listine EU o temeljnih pravicah in niso v neskladju z določili evropske direktive z leta 2012 o zaščitnih ukrepih za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb. Določbo direktive z leta 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij pa je po njihovem treba razlagati tako, da se med reorganizacijske ukrepe štejejo tudi zahtevani ukrepi porazdelitve bremen med delničarji in podrejenimi upniki iz sporočila Evropske komisije o bančništvu.
Določbe novele zakona, ki razlaščenci v bankah izpodbijajo na slovenskem ustavnem sodišču, so bile po navedbah ministrstva in Banke Slovenije sprejete z namenom, da se omogoči dokapitalizacija bank. Izvedba teh ukrepov omogoča, da bo zasebni ali javni investitor sploh pripravljen vstopiti v banko, saj je na ta način zagotovljeno, da investitor ne bo že s samim vstopom v banko, torej ne da bi sprejel kakršnokoli upravljavsko ali drugo korporacijsko odločitev, izgubil dela svojega vložka.
