TV SLOVENIJA 1, 01.12.2015, DNEVNIK, 19.06
IVO KORES: Novela zakon o bančništvu, ki je bila ena od podlag za razlastitve v slovenskih bankah se je znašla na sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Sodišče je med več kot triurno obravnavo najbolj zanimala pravna podlaga za ukrepanje, pri tem so bila vsa vprašanja po predstavitvi argumentov namenjena predstavnikom Evropske komisije, Matjaž Trošt.
MATJAŽ TROŠT: Pritožniki ocenjujejo, da je novela zakona dovolila nesorazmeren retroaktiven poseg v pravice in da predstavlja resno kršitev več členov ustave, na drugi strani, če prispevek delničarjev in podrejencev ne bi bil zagotovljene v takšnem obsegu, dokapitalizacija bank z državno pomočjo glede na evropska pravila ne bi bila dopustna.
ROLAND GRILC (odvetnik Banke Slovenije): Enostavno bo sodišče dalo to na lekarniško tehtnico in skušalo najti tisto, kar pač malo prevladuje, to ni tako, da bo tehtnica za en kilo šlo dol, ampak tu gre za miligrame.
TROŠT: Evropska komisija je v odgovorih na vprašanja sodnikov poudarjala, da so smernice, ki jih je zapisala glede državnih pomoči zavezujoče za njo samo, ne pa tudi za države, ki same izberejo način ukrepanja. Evropska komisija namreč presoja dovoljenja državnih pomoči prav na podlagi tovrstnih smernic.
KRISTJAN VERBIČ (Vseslovensko združenje malih deležnikov): Danes je bilo ponovno izpostavljeno, da ta nikakor ni bila zavezujoča, da je bilo to popolnoma v pristojnosti Republike Slovenije.
VERENA KLEMENC (Državna pravobranilka): V bistvu so bila vsa vprašanja, ki sem jih sama nekako pričakovala, vprašanja, na katera je Slovenija že odgovorila v pisni vlogi.
MIHAKUNIČ (odvetnik): Lahko le sklepamo, da bo moralo naše ustavno sodišče v končni fazi odgovoriti na neskladnost slovenskega zakona o bančništvu z ustavo in mi smo prepričani, da bomo s to zadevo v končni fazi nedvomno uspeli.
SLAVKO BOBOVNIK (voditelj): Dober večer, cenjene gledalke in spoštovani gledalci. Najbrž ste že stokrat slišali, da je sleherni Slovenec od dojenčka do tistega v domu za starostnike samo za zadnjo sanacijo slovenskih bank v povprečju prispeval 2500 evrov. K tako zbranim petim milijardam so lastniki podrejenih delnic in obveznic, ki so prinašale približno dvakrat višje obresti kot navadni davčni depoziti, primaknili še 600 milijonov evrov. Ne prvih in ne drugih, nihče ni vprašal, ali želijo to storiti, ampak državljani so se ali pa smo se s tem nekako sprijaznili, imetniki obveznic in delnic ne. In zdaj na sodišču zahtevajo vrnitev denarja. In prav danes je sodišče Evropske unije presojalo o tem, ali je država naredila prav, ko jim je vzela te pol milijarde, ali bi lahko morda ravnala tudi drugače?