Finance, Petra Sovdat, Tor, 24. nov.. 2015
Čez slab teden, 1. decembra, je na Sodišču EU v Luksemburgu sklicana prva obravnava zaradi dve leti prej izbrisanih podrejencev. Preverili smo, kdo se je »oborožil« s kom.Decembra 2013 je po odločbi Banke Slovenije okoli dva tisoč imetnikov podrejenih obveznic šestih bank izgubilo za okoli 600 milijonov evrov svojega premoženja. To bi - po prospektih sodeč - bilo ogroženo, če poenostavimo, le, če bi šle banke v stečaj.
A Banka Slovenije in vlada Alenke Bratušek sta se odločili, da bo banke rešila država. Stečajev bank NLB, NI _BM, Abanke, Banke Celje, Factor banke in Probanke ni bilo. Je pa bila vložena pobuda za oceno ustavnosti. In nato se je še bolj zapletlo.
Ko žvižgač vse pokvari...
Ustavno sodišče že od decembra 2013 vleče presojo, ali je bil izbris podrejenih in hibridnih obveznic bank, Id jih je reševala država, skladen z ustavo ali ne. Februarja letos je kolumnist Financ Tadej Kotnik, sicer tudi sam vlagatelj v omenjene instrumente in prvopodpisani pobude za oceno ustavnosti novele ZBan-lL, s pomočjo žvižgača iz Banke Slovenije objavil kolumno z naslovom Banka Slovenije, laži in po tvarjanja (več na www.finance.si/8817145). V njej je Kotnik razkril, kako naj bi na Banld Slovenije prirejali dokumente tik pred izbrisom podrejenih obveznic.
Banka Slovenije in guverner Boštjan Jazbec sta se najprej odločila za umik iz diskusije (www.finance.si/8817153), nato pa sklicala tiskovno konferenco, vse skupaj zanikala in govorila o tehničnih napakah. A se Kotnik ni dal (več na www. finance.si/8817630).
Dalo pa se ni niti ustavno sodišče, ki o zadevi ni odločalo, temveč seje novembra lani odločilo, da postopek za oceno ustavnosti bančnih zakonov ZBan-1 inZBan-lL preldne do odločitve Sodišča EU.
Kdo se bo udaril?
Izbrisani obvezničarji so se oborožili s tremi odvetniki, Tamaro Kek, Miho Kuničem in Jorgom Sladičem - prva dva ze nekaj časa sodelujeta z društvoma malih delničarjev, zadnji pa ima izkušnje tudi z večletnim delom na Sodišču EU, kar je zagotovo prednost tožnikov, pravijo bolje poučeni viri.
Na strani »države« bodo izbris podrejencev zagovarjali Banka Slovenije, državni svet in državno pravobranilstvo, iz državnega zbora pa so nam sporočili, da se obravnave ne bodo udeležili, zato tudi niso najemali posebnega zastopnika.
Državni svet je na prošnjo državnega svetnika Jožeta Slivška, so dodali, najel odvetnico Heleno Butolen, partnerico v odvetniški pisarni Šelih in partnerji, ki v svoji predstavitvi ne navaja kakih referenc z omenjenega sodišča. Zakaj so se v državnem svetu odločili prav zanjo, niso odgovorili. Prav tako ne, kolikšni bodo stroški in zakaj, konkretno, ima državni svet sploh interes biti na obravnavi.
