Youtube.com - Rop stoletja - soočenje, 17.2.2015

Mag. ANDREJ ŠIRCELJ (Predsednik Komisije za nadzor javnih financ DZRS): In zakaj je prišlo do takšnih razlik. Kot vem je med dvema hišama prišlo do razlike v višini 1,5 milijarde, nekaj takega. Mislim se opravičujem 1,5 milijarde. Med dvema revizorskima hišama je prišlo pri tem, ko se je ocenjevalo premoženje banke, garancije in tako naprej od 1,5 milijarde razlike in kot vem ste vi vzeli tisto ta manjšo, manjša vrednost kapitala je bila, avtomatično ste jo vzeli, niste niti preverjali. Ne vem ali ste preverjali ali ne, kolikor vem ne.
Dr. BOŠTJAN JAZBEC (Guverner Banke Slovenije): Odgovore na ta vprašanja in to je tudi odgovor gospodu Vrtovcu, pripravljamo v poročilu, ki ga je od nas zahteval državni zbor na seji 26. januarja in vas vljudno prosim, da nam date možnost, da pripravimo to poročilo in da ga boste lahko vsi prebrali in da bomo lahko potem razpravljali tudi o temah, ki jih postavljate danes in ki bi jih radi na izredni seji. To je samo še 14 dni do 2., do 3. marca, ko bomo pripravili to poročilo.
Mag. ŠIRCELJ: Gospa Alenka Bratušek izvolite, razpravo imate.

Preberite več:

TV SLOVENIJA 1, 17.02.2015, DNEVNIK, 19.00

Poziv ustavnim_sodnikomJELENA AŠČIĆ: Ne zgodi se prav pogosto, da bi ustavno presojo kakega zakona zahtevali sodniki. Zdaj se je to zgodilo, in sicer zaradi spornega izbrisa podrejenih obveznic in delnic. Ustavno presojo zakona o bančništvu zahteva Okrožno sodišče v Ljubljani. Prvič po izbruhu afere se je oglasil tudi finančni minister, kljub vse glasnejšim dvomom o nepravilnostih pri sanaciji bank za zdaj še zaupa guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu.
FLORJAN ZUPAN: Po številnih pobudah, pravnih mnenjih in dveh zahtevah državnega sveta in varuhinje človekovih pravic neposredno po izbrisu obveznic bank decembra 2013, se je zdaj dvom o ustavnost zakona o bančništvu, ki je bil podlaga za izbris, prvič porodil tudi pri samih sodnikih. Zahtevo za oceno ustavnosti je namreč vložilo tudi okrožno sodišče v Ljubljani, kar pomeni, da je moralo vključiti tudi mobrazložitev, zakaj je po njihovem mnenju ta zakon ni ustaven. Ustavno sodišče naj bi zahtevo prvič obravnavalo pojutrišnjem. V Bruslju pa se je na to temo prvič oglasil finančni minister Dušan Mramor.

Preberite več:

Več prispevkov