Kot so danes sporočili iz VZMD, okrožnima sodiščema v Ljubljani in Mariboru predlagajo, da ugotovita ničnost vpisa poenostavljenega zmanjšanja in hkratnega povečanja osnovnega kapitala bank, s katerim so bili razlaščeni vsi imetniki podrejenih obveznic in delnic teh bank.
Novela zakona o bančništvu iz novembra lani razlaščenim podrejenim upnikom bank in delničarjem prepoveduje, da bi zaradi razlastitve tožili banko dolžnico.
"Ker je to v popolnem nasprotju z določili prospektov obveznic, ki opredeljujejo takšne tožbe kot osnovno pravno sredstvo v primeru kršitve prospektnih določil, so pisci in zakonodajalci v novelo dodali še odstavek, ki vsa takšna prospektna določila razglaša za nična. S tem je pravno varstvo podrejenih upnikov bank praktično prenehalo obstajati," opozarjajo v združenju.
Novela sicer omogoča tožbo proti ukrepom Banke Slovenije, in sicer tako, da jo vloži banka sama. "To je absurd," pravijo v VZMD, saj da - poleg dejstva, da upravo banke imenuje Banka Slovenije, ki jo lahko kadar koli tudi odstavi - banki z izbrisom njenega podrejenega dolga nastane korist, in ne škoda, zato ji sodišče sploh ne bi moglo priznati pravnega interesa za tožbo proti temu izbrisu.
Mali delničarji tožijo tri banke Vseslovensko združenje malih delničarjev vložilo še tri tožbe proti NLB, NKBM in Probanki IRENA FERLUGA Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je na okrožnih sodiščih v Mariboru in Ljubljani v imenu 349 imetnikov podrejenih obveznic in delnic vložilo tožbe zaradi ugotovitve ničnosti vpisa hkratnega zmanjšanja in povečanja osnovnega kapitala bank od države v sodni register, s čimer so bili razlaščeni vsi imetniki podrejenih obveznic in delnic teh bank.