Ljubljana, 20. januarja (STA) - Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) je v imenu 349 nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic in delnic NLB, NKBM in Probanke vložila tožbe proti tem trem bankam. In sicer izpodbija vpis hkratnega zmanjšanja osnovnega kapitala in povečanje kapitala z državno dokapitalizacijo v okviru izrednega ukrepa Banke Slovenije.
Kot so danes sporočili iz VZMD, okrožnima sodiščema v Ljubljani in Mariboru predlagajo, da ugotovita ničnost vpisa poenostavljenega zmanjšanja in hkratnega povečanja osnovnega kapitala bank, s katerim so bili razlaščeni vsi imetniki podrejenih obveznic in delnic teh bank.
Novela zakona o bančništvu iz novembra lani razlaščenim podrejenim upnikom bank in delničarjem prepoveduje, da bi zaradi razlastitve tožili banko dolžnico.
"Ker je to v popolnem nasprotju z določili prospektov obveznic, ki opredeljujejo takšne tožbe kot osnovno pravno sredstvo v primeru kršitve prospektnih določil, so pisci in zakonodajalci v novelo dodali še odstavek, ki vsa takšna prospektna določila razglaša za nična. S tem je pravno varstvo podrejenih upnikov bank praktično prenehalo obstajati," opozarjajo v združenju.
Novela sicer omogoča tožbo proti ukrepom Banke Slovenije, in sicer tako, da jo vloži banka sama. "To je absurd," pravijo v VZMD, saj da - poleg dejstva, da upravo banke imenuje Banka Slovenije, ki jo lahko kadar koli tudi odstavi - banki z izbrisom njenega podrejenega dolga nastane korist, in ne škoda, zato ji sodišče sploh ne bi moglo priznati pravnega interesa za tožbo proti temu izbrisu.
Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD), ki ga vodi Kristjan Verbič, je vložilo še tri tožbe zaradi izbrisa razlastitve imetnikov podrejenih obveznic NLB, Factor banke in Probanke. Po tem, ko so v začetku leta tri tožbe vložili zoper regulatorja slovenskega bančnega sistema - Banko Slovenije - so tokrat vložili tožbe zoper vsako izmed bank posebej.