V imenu izbrisanih oz. razlaščenih delničarjev Nove KBM d.d. je VZMD na Okrajno Sodišče v Ljubljani vložil Pritožbo zoper popolnoma neutemeljen sklep Okrajne sodnice Nataše Štefanec Pančur, o zavrnitvi njihovega Predloga za izdajo Začasne odredbe, s katero bi Republiki Sloveniji onemogočili razpolagati z novo-izdanimi delnicami Nove KBM, dokler ne bi bilo pravnomočno odločeno, ali je Republika Slovenija te delnice dolžna izročiti razlaščenim delničarjem. Ob tem v VZMD opozarjajo, da se je Sodišče v svoji odločitvi oprlo na določbe 350.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1), ki je bil v ta zakon vgrajen 23. 11. 2013, z novelo ZBan-1L, katere izključni namen je bil uzakoniti izbris, Okrožno sodišče v Ljubljani pa je ta-isti člen že pred osmimi meseci ocenilo za protiustavnega (sklep z dne 30. 1. 2015 v zadevi P 2985/2013-II) in vložilo zahtevo za oceno njegove ustavnosti na Ustavno sodišče RS (zahteva U-I-15/15, zatem pridružena pobudi U-I-295/13). Hkrati je kar devet členov noveliranega ZBan-1 ocenilo za protiustavne tudi Višje sodišče v Ljubljani (sklep z dne 28. januarja 2015 v zadevi IV Cpg 1796/2014) in zato prav tako vložilo zahtevo za oceno njegove ustavnosti (zahteva U-I-39/15).

V zvezi z nadvse sporno odločitvijo in samim postopkom je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ponovno pisal Predsednici Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesni Pavlič Pivk in ob tem izpostavil: »Okrajno sodišče v Ljubljani - ki je hierarhično pod Višjim sodiščem v Ljubljani, v primerjavi z Okrožnim sodiščem v Ljubljani pa obravnava premoženjskopravne spore nižjih vrednosti - se je odločilo ravnati diametralno nasprotno in je brez pomislekov oprlo svojo odločitev v škodo izbrisanih delničarjev NKBM na sporna določila Zakona o bančništvu, ki sta jih poleg Višjega sodišča v Ljubljani in Okrožnega sodišča v Ljubljani za protiustavna ocenila tudi Državni svet RS in Varuh človekovih pravic RS,« ter zgrožen ugotavlja, da »je sodnica Nataša Štefanec Pančur očitno prepričana o nad-ustavnosti ZBan-1, saj naj bi po njenem tolmačenju določila ZBan-1 kar izključevala uporabo 26. člena Ustave RS, v skladu s katerim ima vsakdo pravico od države zahtevati povračilo škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki to službo opravlja.« S tem, ali je Banka Slovenije storila kaj protipravnega, pa se Sodišču sploh ni zdelo ukvarjati; trditev in dokazov izbrisanih delničarjev Nove KBM, da je bilo ravnanje Banke Slovenije vzrok kapitalskega primanjkljaja v NKBM in ne njegova posledica, se Sodišče namreč ni dotaknilo niti s samcato besedo! 

To je sicer že drugo pismo Predsednici Okrajnega Sodišča Vesni Pavlič Pivk v tej zadevi, saj je pred tem prejela tudi Urgenco VZMD z dne 17. 9. 2015, zaradi eklatantnega primera kratenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Za sporno odločitev je namreč sodnica Nataša Štefanec Pančur potrebovala kar 22 dni (kar je za odločitev o Predlogu za izdajo začasne odredbe sila dolgo obdobje), pri čemer je VZMD s strani Okrajnega sodišča prejel informacijo, da Sodišče ne uspe vročiti predloga v izjasnitev Državnemu pravobranilstvu.

Še več - v zvezi z očitnim sprenevedanjem Okrajnega sodišča v Ljubljani - so s strani Generalnega državnega pravobranilca, dr. Boštjana Tratarja, v VZMD prejeli uraden odgovor na njihov Protest z dne 18. 9. 2015, zaradi zavlačevanja postopka v zadevi predlaganega zavarovanja pravic razlaščenih vlagateljev Nove KBM d.d. Državno pravobranilstvo je v svojem odgovoru VZMD zatrdilo, da »je predlog za začasno odredbo prejelo dne 10. 9. 2015« in da »še nikoli ni zavrnilo vročitve in tudi ni predhodno obveščeno o vsebini sodnih pošiljk«.

Spomnimo, z začasno odredbo želi VZMD Republiki Sloveniji prepovedati kakršnokoli razpolaganje z delnicami NKBM, ki se jih je RS namenila prodati ameriškemu skladu zasebnega kapitala Apollo Global Management in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Do delnic so po mnenju VZMD upravičeni upniki-razlaščeni delničarji NKBM, ki jim je država z razlastitvijo naredila škodo. Te ni mogoče povrniti z denarno protivrednostjo, saj pri delnicah ne gre zgolj za denarno vrednost, ki jo delničar dobi v primeru prodaje delnic, temveč mu delnica zagotavlja tudi premoženjske, članske in druge pravice.

VZMD ponovno opozarja tudi na dejstvo, da je prodaja NKBM v sklepni fazi in da bi se z njo sklad Apollo in EBRD za pičlih 250 milijonov € dokopala do banke s 150-letno tradicijo, ki je imela konec leta 2014 kar 616 milijonov € celotnega kapitala, ta pa se še povečuje, saj banka ustvarja po 3 milijone € dobička na mesec.

Sinoči je v Slovenijo prispela 12 članska gospodarska delegacija iz ruske regije Jaroslavelj. Gre za povratni obisk predstavnikov podjetij in institucij iz Ruske federacije potem, ko je pred dobrim letom dni Jaroslavelj obiskala slovenska gospodarska delegacija s 30 predstavniki iz 21 podjetij in institucij, med katerimi je bil - v sklopu 7. mednarodne turneje poslovno-investitorskih programov VZMD - tudi Predsednik, mag. Kristjan Verbič (VIDEO), ki se danes udeležuje Poslovnega foruma in okrogle mize »Pospeševanje sodelovanja med slovenskimi in jaroslaveljskimi podjetji«.

Udeležencem sta bila v organizaciji SPIRIT Slovenia predstavljena slovensko in jaroslaveljsko poslovno okolje ter nekatera podjetja, uvodoma pa so jih nagovorili Predsednik Državnega sveta RS, Mitja Bervar, Veleposlanik Ruske federacije v Sloveniji, Nj. Eksc. dr. Doku Zavgajev, vodja delegacije in direktor Departmaja za investicijsko politiko, Vlada Jaroslaveljske regije, Andrej Zolotovskij ter Predsednik komiteja za ekonomsko politiko, investicije, industrijo in podjetništvo v Jaroslaveljskem parlamentu, Aleksandr Kučmenko. Po uradnem kosilu se dogajanje nadaljuje z B2B srečanji, pri čemer se bo mag. Verbič med drugim sestal tudi z vodjo delegacije Andrejem Zolotovskim.

Gospodarska delegacija iz Jaroslavlja bo jutri obiskala Koper ter po Županovem sprejemu še tamkajšnjo Luko, letališče Postojna in Godovič, kjer si bo ogledala nekatera podjetja ter se srečala s predstavniki lokalnih skupnosti, v četrtek pa se bo mudila v Ajdovščini in Novi Gorici, kjer bo po Županovem sprejemu potekal Poslovni forum z B2B srečanji.

Konec tedna se je zaključilo tridnevno srečanje Svetovne federacije investitorjev (WFI), s številnimi konferencami in srečanji ter letno skupščino te ugledne mednarodne organizacije, ki že štiri desetletja združuje preko 60 nacionalnih združenj delničarjev in investitorjev. Konference se je - tako kot vselej od sprejetja VZMD, leta 2008 v Sao Paolu - udeležil tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ter predstavil aktivnosti združenja, pri čemer so največje zanimanje in pozornost poželi postopki, povezani z razlastitvijo imetnikov podrejenih obveznic in delnic slovenskih bank. Tik pred srečanjem je namreč VZMD objavil tudi sporočilo o tem, da je EVROPSKA KOMISIJA na Sodišču EU uradno pritrdila stališču VZMD.

Med odmevnejšimi temami je bila tudi »afera Volkswagen«, pri čemer so se ugledni udeleženci iz 25 držav dogovorili tudi o možnostih sodelovanja in skupnega nastopa z Mednarodno mrežo pravnih pisarn, zastopnikov združenj investitorjev (IFLN), v imenu oškodovanih investitorjev in delničarjev pa tudi uporabnikov in dobaviteljev, na kar je posebej opozoril mag. Verbič, tudi iz naslova potencialnih interesov slovenske avtomobilske industrije ter predlagal organiziranje pravne zaščite tudi za dobavitelje. Ob tem VZMD poziva vse prizadete delničarje, uporabnike in dobavitelje Volkswagna v Sloveniji in na področju nekdanje SFRJ, da sporočijo interes za sodelovanje v postopkih, ki so že v pripravi.

Srečanje WFI se je zaključilo z ogledom odmevne Svetovne razstave EXPO Milano 2015, pri čemer je VZMD v sodelovanju s SPIRIT Slovenia delegaciji WFI zagotovil brezplačne vstopnice ter voden ogled in predstavitve na Slovenskem paviljonu. Tako je najvišje predstavnike WFI osebno sprejela tudi Generalna komisarka Sekcije RS za EXPO Milano 2015, Jerneja Lampret, ki so si z zanimanjem ogledali atraktivno predstavitev Slovenije, njene kulture, zgodovine in znanja, ter izrazili navdušenje nad ponudbo in možnostmi, ki so jih nekateri spoznali tudi ob srečanju WFI leta 2012 v Sloveniji (VIDEO).

Na včerajšnje sporočilo za javnost Banke Slovenije (www.bsi.si/iskalniki/sporocila-za-javnost.asp?VsebinaId=18296&MapaId=137#18296) so se v VZMD primorani odzvati z naslednjimi natančnimi pojasnili in dodatnimi utemeljitvami njihovega predvčerajšnjega sporočila EVROPSKA KOMISIJA na Sodišču EU uradno pritrdila stališču VZMD, da njeno »Sporočilo o bančništvu« ni zavezujoč pravni akt - Banka Slovenije in slovenske finančne oblasti pa še vztrajajo pri diametralno nasprotnem ter se v boju proti lastnim državljanom blamirajo s poizkusi opravičevanja škandaloznih ukrepov in ravnanj:

1.   Ustavno sodišče RS v okviru obravnavane zadeve C-526/14 Sodišču EU ni postavljalo vprašanj o ekonomskem stanju v slovenskih bankah decembra 2013, kot želi prikazati Banka Slovenije, temveč je postavilo vprašanja o pravni naravi sporočil Evropske komisije (EK). Prvo in osrednje od teh vprašanj pa se glasi, ali je Sporočilo EK o bančništvu zavezujoč pravni akt.
EK je Sodišču EU posredovala pisno stališče (dne 31. 3. 2015), ki mu je Sodišče EU dodelilo opravilno številko 988019, in v katerem je v 11. točki izrecno zapisala, da "Sporočilo o bančništvu držav članic ne zavezuje", in v točki 18. ponovila, da "Sporočilo o bančništvu za države članice ni zavezujoče".

Navedba BS, da naj bi stališče VZMD temeljilo na "izvlečkih stališča Evropske komisije", nasprotno pa naj bi obstajal nek drug "dokument, ki ga je EK posredovala Sodišču EU in v njem pritrdila stališčem BS", je neresnična; VZMD zgornje navedke povzema iz polnega in edinega pisnega stališča, ki ga je EK v zadevi C-526/14 posredovala Sodišču EU.

2.   Tudi v postopku pred Ustavnim sodiščem RS, iz katerega izhaja postopek C-526/14 na Sodišču EU, predmet obravnave niso odločbe BS o izrednih ukrepih (t.j. izbrisu), ki jih je BS izdala posameznim bankam in so prizadele njihove vlagatelje, temveč presoja, ali je Zakon o bančništvu (ZBan-1), noveliran z novelo ZBan-1L, skladen z Ustavo RS. Če Sporočila EK niso zavezujoč pravni akt, kot to Sodišču EU sporoča tudi EK, potem ni bilo potrebe po spremembi ZBan-1, temveč bi se vsi ukrepi, povezani s sanacijo bank, lahko izvajali v okviru že dotlej veljavne zakonodaje.

3.   EK v 2. odstavku točke 9. svojega pisnega stališča izrecno zapiše, da odpis v celoti ni potreben pogoj za izdajo dovoljenja za dodelitev državne pomoči, temveč je mogoče uporabiti tudi druge metode za dokapitalizacijo bank, nato pa v točki 10 nadaljuje, da so slovenske banke "po opravljenem ugotavljanju kapitalskih potreb izvedle tako odpis lastniškega kapitala v celoti kot tudi odpis podrejenega dolga v celoti" in da je to "omogočila nacionalna zakonodaja, ki je bila sprejeta novembra 2013". EK ne zapiše, da državne pomoči ne bi dovolila, če bi v Sloveniji veljala drugačna zakonodaja, ali če bi bil namesto odpisa izvršen kak drug ukrep porazdelitve bremen, denimo konverzija obveznic v lastniške deleže (tako kot je bila celo v primeru največje ciprske banke, pa je EK to dovolila, čeprav je bil kapitalski primanjkljaj te banke večji kot pri vseh naših bankah skupaj!). VZMD pa dodaja, da se EK celo v takšnem stališču sklicuje na stanje, kot so ga zatrjevale cenitve, ki jih je naročila BS, katerih metodologijo je izvajalcu opredelila BS, in ki jih BS še danes na vse pretege skriva. Zgolj po teh tajnih cenitvah je bilo stanje v slovenskih bankah ocenjeno za tako slabo, da bi - če bi bilo dejansko tako slabo(!) - upravičevalo "izredne ukrepe".
Ti ukrepi so temeljili na cenitvah, za katere je BS zavestno najela družbi Deloitte Svetovanje d.o.o. in Ernst&Young Svetovanje d.o.o., ki ju ne zavezuje upoštevanje računovodskih standardov. Ti družbi je BS izbrala, čeprav imata sestrski družbi Deloitte Revizija d.o.o. in Ernst&Young Revizija d.o.o., ki ju ti standardi zavezujejo in sicer opravljata naloge za potrebe revidiranja in ocenjevanja vrednosti tako za BS kot za slovenske banke.

4.   V VZMD zato še naprej utemeljeno trdijo, da so odločbe BS o izrednih ukrepih z dne 17. 12. 2013 in z dne 16. 12. 2014 nezakonite. BS je namreč kot naročnik cenitev vedela, da je za njihovo izdelavo najela družbi, ki nista licencirana in pooblaščena revizorja, temveč ju, prav nasprotno, revizorski standardi ne zavezujejo! Nadalje je BS vedela, da opravljene cenitve niso izhajale iz predpostavke neprisilne prodaje na delujočem trgu, v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema Odbor za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (angl. International Valuation Standards Committee - IVSC), temveč so cenitve temeljile na še danes strogo tajnih "Terms of engagement" in "Terms of reference", ki sta jih družbi Deloitte Svetovanje d.o.o. in Ernst&Young Svetovanje d.o.o. sklenili z Banko Slovenije in v njih izrecno izključili uporabo mednarodnih standardov (in svojo odgovornost za te cenitve!).
V zvezi s tem VZMD poziva Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem, da v skladu s svojim poslanstvom in zakonskimi obveznostmi izvede ustrezni nadzor nad navedenim ravnanjem Banke Slovenije in družbama Deloitte Svetovanje d.o.o. in Ernst&Young Svetovanje d.o.o.

Prav cenitve, za katere je BS najela ti svetovalski družbi (ne pa revizorskih), so namreč tiste, ki jih je posredovala EK in jo s tem namerno zavedla, da slednja ni nasprotovala tako strogim ukrepom, kot se jih je BS namenila izvesti in jih je po izdaji dovoljenja EK tudi izvedla. V vseh primerih dodelitve državne pomoči bankam v drugih državah EU so ustrezne izračune pripravili revizorji in pooblaščeni cenilci podjetij, upoštevajoč veljavne standarde. BS pa je ravnala v nasprotju s to uveljavljeno prakso in zakonskimi obveznostmi!

5.   Zavajanje tako splošne kot tudi strokovne javnosti, ki smo mu ponovno priča, je po mnenju VZMD nevredno institucije Centralne banke in ga gre razumeti kot krčevito nadaljevanje slabega prikrivanja prepozne in improvizirane, predrage in slabo izvedene sanacije bank.

Danes se je v Milanu pričela letna skupščina in konferenca Svetovne federacije investitorjev (WFI), ki se je kot predstavnik Republike Slovenije udeležuje tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič. Zbrani predstavniki investitorjev iz 25 držav bodo v dveh dneh obravnavali aktualne problemske sklope in teme, kot so finančno opismenjevanje s poudarkom na mladih, posledice gospodarskih kriz za investicije, bančni sistemi, razmere na rastočih trgih itn. Predstavljene bodo tudi razmere in možnosti v vsaki od držav članic ter vidnejši pravni postopki za zaščito investitorjev, ki potekajo v njih. Pri tem WFI tesno sodeluje tudi z Mednarodno mrežo pravnih pisarn, zastopnikov združenj investitorjev (IFLN), s katero uspešno sodeluje tudi VZMD.

Ugledna mednarodna federacija - s skoraj 40-letno tradicijo - WFI združuje 55 nacionalnih združenj investitorjev in delničarjev iz vsega sveta, VZMD pa je postal polnopravni član leta 2008 v brazilskem Sao Paolu. Od takrat si je VZMD kar dvakrat uspeli izboriti organizacijo letne skupščine v Sloveniji. Prvo srečanje je potekalo leta 2008 (VIDEO), po vzpostavitvi programa Invest to Slovenia ter skupaj s prvo investitorsko konferenco investo.si (VIDEO), drugo srečanje pa je potekalo leta 2012 (VIDEO), z največjim srečanjem predstavnikov investitorjev in delničarjev v svetovnem merilu »Investors' Week« (VIDEO). Takrat so se prvič sočasno in na enem mestu odvijale letne skupščine kar treh mednarodnih asociacij, poleg WFI še Evropske federacije investitorjev (EuroInvestors) in Evropskega združenja delničarjev (Euroshareholders). 

Po zaključku uradnega dela srečanja bodo predstavniki WFI obiskali tudi Svetovno razstavo EXPO Milano 2015, pri čemer je VZMD v program uspel vključiti tudi poseben obisk Slovenskega paviljona, ob uspešnem nadaljevanju sodelovanja s SPIRIT Slovenia, ki bo gostil delegacijo WFI. 

Od Sodišča EU v Luksemburgu je VZMD prejel pisna stališča vseh udeležencev v zadevi C-526/14, Tadej Kotnik e.a., v kateri je bilo to sodišče od Ustavnega sodišča RS zaprošeno za pojasnila o pravni naravi sporočil, ki jih objavlja Evropska komisija - s poudarkom na vprašanju, ali je Sporočilo o bančništvu z dne 1. 8. 2013, s katerim Ministrstvo za finance RS in Banka Slovenija »utemeljujeta« izbris vseh delnic in podrejenih obveznic v kar šestih slovenskih bankah, pravno zavezujoče. Poleg Evropske komisije, Banke Slovenije, Državnega zbora RS in same Republike Slovenije, v imenu katere se je izreklo Državno pravobranilstvo RS, so krajša pisna stališča v imenu svojih držav vložila še Državna pravobranilstva Irske, Italije in Španije.

Evropska komisija (EK), avtorica sporočil, o pravni naravi katerih je Ustavno sodišče RS povprašalo Sodišče EU, je v svojem pisnem stališču, podanem Sodišču EU v dokumentu z opr. št. 988019, izrecno in povsem nedvoumno pritrdila stališču VZMD in izbrisanih vlagateljev slovenskih bank, da njeno Sporočilo o bančništvu ni zavezujoč pravni akt: »Sporočilo o bančništvu držav članic ne zavezuje« (str. 5, točka 11), in »Sporočilo o bančništvu za države članice ni zavezujoče« (str. 7.,točka 18).

VZMD je v imenu izbrisanih vlagateljev slovenskih bank, ki jih zastopa, že večkrat opozoril na absurdnost zatrjevanja visokih uradnikov Ministrstva za finance RS in Banke Slovenije (BS), češ da je bil izbris vseh podrejenih obveznic bank v Republiki Sloveniji neizogiben, saj naj bi ga zapovedovalo Sporočilo EK o bančništvu, ki da je zavezujoč pravni akt EU. Absurdnost takšnega zatrjevanja je jasno razvidna že iz vsaj dveh pravnih dejstev: 288. člen Pogodbe o delovanju EU, ki opredeljuje pravne akte EU, sporočil EK sploh ne omenja; poleg tega pa se v Uradnem listu EU vsi pravni akti EU objavljajo v uredbenem delu (sklop L - Zakonodaja), sporočila EK pa v razglasnem (sklop C - Informacije in objave). Ker so uradniki Ministrstva za finance RS in BS ti dejstvi vztrajno »relativizirali«, je VZMD večkrat izpostavil še, da je tudi Sodišče EU v vseh treh dosedanjih pravnih sporih, v katerih je EK državam članicam EU očitala (tudi) neupoštevanje sporočil EK, ta očitek zavrnilo z izrecno razlago, da sporočila EK niso zavezujoči pravni akti (sodbe v zadevah C-70/06, EK proti Portugalski, §34; C‑369/07, EK proti Grčiji, §112; in C-270/11, EK proti Švedski, §41).

Tudi EK se torej izrecno strinja s pravnim dejstvom, da njena sporočila niso zavezujoči pravni akti in je to tudi kar dvakrat izrecno navedla v svojem pisnem stališču. Nasprotno pa pisno stališče, ki ga je vložila BS, žal znova potrjuje, da gre za ustanovo, ki je že zdavnaj pozabila na vsakršno objektivnost, v prikrivanju svojih nedopustnih ravnanj pa se brez pomisleka in vedno znova zateka k zavajanjem in neresnicam - če ne gre drugače, tudi k povsem absurdnim. Tako je v svojih pisnih stališčih, podanih Sodišču EU v dokumentu z opr. št. 988072, BS zapisala: »Sporočilo o bančništvu glede razlage primarnega prava EU ni zavezujoče le za Komisijo, ampak tudi za nacionalna sodišča in druge ustanove v državi članici« (str. 15, točka 28)!

Ob tem je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, izpostavil: »Banka Slovenije si, kot vse kaže domišlja, da je pristojna soliti pamet tudi Sodišču EU, češ da naj odstopi od svojega - in edinega smiselnega - stališča o nezavezujoči pravni naravi sporočil Evropske komisije; in kot da to ni zadostna mera arogance in blamaže Banka Slovenije tako trdi še, da pravno naravo aktov Evropske komisije razume tudi celo bolje od same Evropske komisije!«

Pravni strokovnjaki, ki z VZMD sodelujejo pri pripravi gradiv za obravnave pred Sodiščem EU, sicer menijo, da tako absurdna stališča BS ne morejo vplivati na presojo Sodišča EU, a bo VZMD v prihodnjih dneh na tem sodišču vendarle vložil tudi predlog, da v zadevi opravi ustno obravnavo. Ustne obravnave Sodišče EU sicer opravi le izjemoma, vendar so v VZMD mnenja, da bi bilo v tem primeru to koristno - tudi spričo vse večje neverodostojnosti izvajanj BS, ki naj bi bila skrbnik poštenosti. »Žal v slovenskem primeru Centralna banka precej svojih naporov - skupaj z nekaterimi najvišjimi predstavniki finančnih oblasti - očitno usmerja v boj proti lastnim državljanom, kar je sila zaskrbljujoč pojav, ki smo ga primorani obravnavati in »zdraviti« tudi v mednarodnem prostoru,« je načrtovane nadaljnje korake VZMD pospremil mag. Verbič. 

Sinoči se je z okroglo mizo o lastninskem preoblikovanju in investicijskih priložnostih na Poljskem in v Sloveniji pričel dvodnevni program Poljsko-Slovenskega poslovnega foruma v Ljubljani, ki se ga pod vodstvom poljskega Ministrstva za zunanje zadeve udeležuje skoraj 60-članska delegacija iz Poljske.

Poleg številnih predstavnikov podjetij in institucij iz obeh držav, med katerimi so tudi Sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Metod Dragonja, Izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank DUTB, Torbjorn Mansson in predstavnik Varšavske borze, Pawel Czupryna, se dogajanja, na povabilo organizatorjev, udeležuje tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ki je priložnost izkoristil tako za aktivnosti iz naslova mednarodnih poslovno-investitorskih programov VZMD: Invest to Slovenia - investo.si in International Investors` Network - investo.international, kot tudi siceršnjih prizadevanj VZMD, povezanih s škandalozno razlastitvijo delničarjev Nove KBM. Slednjega so se dotaknili tudi razpravljavci na včerajšnji okrogli mizi, saj so delnice Nove KBM kotirale tudi na Varšavski borzi, z izbrisom pa so bili posredno in neposredno oškodovani tudi številni tamkajšnji investitorji in  poljski državljani. Pri tem so udeleženci izpostavili, da prav to žal še vedno krni ugled Slovenije na kar vse od izbrisa/razlastitve opozarjajo tudi iz VZMD.

Danes se je dogajanje nadaljevalo z uradno otvoritvijo poslovnega foruma, pri čemer so zbrane nagovorili Veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji, Nj. Eksc. Paweł Czerwiński, vodja poljske delegacije in Podsekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Poljske,  Katarzyna Kacperczyk, Sekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, Dragoljuba Benčina, Sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, Aleš Cantarutti, in Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, mag. Samo Hribar Milič.

Poleg zanimivih predstavitev poslovnih okolij, priložnosti in primerov dobrih praks, se je Predsednik VZMD aktivno udeležil tudi B2B sestankov, na katerih se je srečalo skoraj  90 udeležencev iz obeh držav.

VZMD tudi sicer odlično sodelujejo s partnerji iz Poljske. Med drugim so leta 2011 organizirali odmevni »Slovenski dan na Varšavski borzi« (VIDEO), lani pa se je mag. Verbič udeležil tudi mednarodne konference  »Warsaw Capital Market Summit 2014« na Varšavski borzi ter konference Narodne banke Poljske in Mednarodnega denarnega sklada »Building Market Economies in Europe: Lessons and Challenges after 25 Years of Transition«.

V VZMD so po več kot treh tednih le dočakali odločitev Okrajnega sodišča v Ljubljani o Predlogu izbrisanih delničarjev Nove KBM d.d. za izdajo Začasne odredbe, s katero bi se Republiki Sloveniji onemogočili razpolagati z novo-izdanimi delnicami Nove KBM, dokler ne bi bilo pravnomočno odločeno, ali je Republika Slovenija te delnice dolžna izročiti izbrisanim oz. razlaščenim delničarjem. Okrajna sodnica Nataša Štefanec Pančur je odločitev spisala po 22 dneh (kar je za odločitev o Predlogu za izdajo začasne odredbe sila dolgo obdobje) ter po urgenci VZMD, naslovljeni na Predsednico Okrajnega sodišča v Ljubljani, Vesno Pavlič Pivk.

Zavrnilno odločitev za izbrisane delničarje Nove KBM d.d. je Okrajna sodnica spisala kljub dejstvu, da je predlog predhodno poslalo Republiki Sloveniji v izjasnitev, a se Republika Slovenija o predlogu sploh ni izjasnila. Čeprav torej Republika Slovenija ni navedla prav ničesar v svoj bran, je Okrajno sodišče v Ljubljani vendarle »uspelo« kar sámo odločiti v škodo izbrisanih oz. razlaščenih delničarjev, pri čemer se je oprlo na določbe 350.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1), ki je bil v ta zakon vgrajen 23. 11. 2013, z novelo ZBan-1L, katere izključni namen je bil uzakoniti izbris, Okrožno sodišče v Ljubljani pa je ta člen že pred osmimi meseci ocenilo za protiustavnega (sklep z dne 30. 1. 2015 v zadevi P 2985/2013-II) in vložilo zahtevo za oceno njegove ustavnosti na Ustavno sodišče RS (zahteva U-I-15/15, zatem pridružena pobudi U-I-295/13). Skoraj sočasno je kar devet členov noveliranega ZBan-1 ocenilo za protiustavne tudi Višje sodišče v Ljubljani (sklep z dne 28. januarja 2015 v zadevi IV Cpg 1796/2014) in zato prav tako vložilo zahtevo za oceno njegove ustavnosti (zahteva U-I-39/15).

Ob tem je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, skupaj s strokovnimi sodelavci ogorčen: »Okrajno sodišče v Ljubljani - ki je hierarhično pod Višjim sodiščem v Ljubljani, v primerjavi z Okrožnim sodiščem v Ljubljani pa obravnava premoženjskopravne spore nižjih vrednosti - se je odločilo ravnati diametralno nasprotno in je brez pomislekov oprlo svojo odločitev v škodo izbrisanih delničarjev NKBM d.d. na sporna določila ZBan-1, ki sta jih poleg Višjega sodišča v Ljubljani in Okrožnega sodišča v Ljubljani za protiustavna ocenila tudi Državni svet RS in Varuh človekovih pravic RS (zahtevi U-I-311/13 in U-I-317/13, zatem pridruženi pobudi U-I-295/13). V nasprotju z vsemi naštetimi je Okrajno sodišče v Ljubljani, kot kaže, prepričano o ustavni skladnosti člena ZBan-1, na katerega je oprlo svojo odločitev.«

Kot sporočajo iz VZMD bi bila morda pravilnejša ugotovitev, da je sodnica Nataša Štefanec Pančur prepričana kar o nad-ustavnosti ZBan-1. Po njenem tolmačenju naj bi namreč določila ZBan-1 izključevala kar uporabo 26. člena Ustave RS, v skladu s katerim ima vsakdo pravico od države zahtevati povračilo škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki to službo opravlja.

S tem, ali je Banka Slovenije storila kaj protipravnega, pa se Okrajnemu sodišču v Ljubljani sploh ni zdelo ukvarjati; trditev in dokazov izbrisanih delničarjev Nove KBM, da je bilo ravnanje Banke Slovenije vzrok kapitalskega primanjkljaja v NKBM in ne njegova posledica, se sodišče ni dotaknilo niti z eno samo besedo! »Namesto tega je sodišče zavrnitev utemeljenega Predloga oprlo na izročila gusarske pravne tradicije, v skladu s katero je uplenjeno in nakradeno mogoče obdržati. Dejstvo, da je Republika Slovenija z izbrisom vseh drugih delničarjev postala edini lastnik delnic NKBM, je za sodišče tako postalo odločilna okoliščina, zaradi katere od nje nihče več ne sme zahtevati vračila teh delnic.

Pa naj nam še kdo odreka odprto morje, ko imamo takšne gusarje,« je mag. Verbič osuplo pospremil odločitev Okrajne sodnice Nataša Štefanec Pančur.

V petek zvečer so poslanci Državnega zbora RS v 3. obravnavi s 70 glasovi za in štirimi proti sprejeli novelo Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1), ki v dobršni meri sledi predlogom VZMD za omilitev siceršnjih katastrofalnih posledic novele ZNVP-1, ki sicer prinaša ukinitev registrskih računov približno 260.000 fizičnim osebam. Po soglasni podpori amandmju vladajoče koalicije v okviru 2. obravnave, v sredo 23. 9. 2015, so poslanci v petek, z 69 glasovi za in štirimi proti, podprli še dodatni amandma k 48. členu ZNVP-1, vložen s strani poslanske skupine Slovenske demokratske stranke (SDS), ki z dodatnim 3. odstavkom limitira letne stroške vodenja in nadomestila za vzdrževanje stanja na trgovalnem računu na največ 0,5 % povprečne vrednosti vrednostnih papirjev na tem računu.

Po siceršnji podpori VZMD omejitvi tovrstnih stroškov, ki so prepogosto predstavljali celo dobršen del vrednosti portfelja malih delničarjev, je takšen dodatni amandma sledil tudi Mnenju VZMD h koalicijskemu amandmaju, naslovljenemu na Državni zboru RS dne 17. 9. 2015, zato ga je VZMD podprl takoj po vložitvi, v četrtek 24. 9. 2015. Ob tem je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, pozdravil pomemben napredek pri obravnavi problematike ukinitve registrskih računov, ki »vendarle odraža določeno mero posluha za ohranitev malih delničarjev in ureditev položaja vlagateljev - posebej tistih, ki bi želeli ostati del slovenskih delniških družb ter na ta način ohranjati in plemenititi produktivno vezanost svojih sredstev, varčevati za starost, zdravstvene storitve, izobraževanje potomcev ipd.« ter izrazil zadovoljstvo, da »se je strankarska politika naposled praktično poenotila in prisluhnila apelu VZMD, naj vloži še malenkost dodatnega truda v oblikovanje končnega besedila 48. člena novele ter po vseh vloženih naporih in usklajevanjih doseže rešitev, ki bi jo lahko označili za sprejemljivo in optimalno v siceršnjih okvirih zatrjevane nujnosti.«

Spomnimo, že vse od priprav omenjenega zakona je VZMD ostro nasprotoval ukinitvi registrskih računov pri KDD, na katerih ima blizu 260.000 malih delničarjev brezplačno položene svoje vrednostne papirje, ki so jih večinoma pridobili preko lastninskih certifikatov. Ker se je pokazalo, da se ukinitvi registrskih računov ne bo moč izogniti, je VZMD 4. 9. 2015 predlagal kompromisni predlog, ki ga je v dobršni meri povzel tudi amandma vladajoče koalicije. Slednji je zamaknil ukinitev registrskih računov fizičnih oseb v leto 2017 ter uvedel obvezno neposredno obveščanje delničarjev s strani Centralne klirinško-depotne družbe (KDD). Ob tem za vsaj cca. 100.000 malih delničarjev - ki imajo svoje delnice v vrednosti do 100 € še vedno na registrskih računih pri KDD - prinaša oprostitev plačila sodnih taks, v primeru, da svojih delnic ne bodo prenesli na trgovalne račune pri borzno-posredniških hišah ali bankah in bodo zato po 1. 1. 2017 prenesene na sodni depozit. Pri tem so iz VZMD resno opozorili na vprašanje načina vrednotenja delnic na registrskih računih ter neprimernost postavitve zelo nizke 100-evrske  meje, do katere so delničarji upravičeni do oprostitve sodnih taks.

Sicer je VZMD že februarja na Ministrstvo za finance RS poslal še Urgenco, s katero so ponovno opozorili, da Ministrstvo med drugim predlaga ukinitev registrskih računov pri KDD, zamegljevanje lastniške strukture, znižanje pravne varnosti, oteženo udeležbo na skupščinah, dodatne finančne in socialne obremenitve, silovito zmanjšanje števila malih delničarjev in deleža domačega lastništva v slovenskih družbah ipd. Prvotni predlog novele ZNVP-1 je namreč pomenil še toliko resnejše posledice za kapitalski trg, posebej za preko 260.000 slovenskih malih delničarjev (fizičnih oseb), ki bi utegnili biti ob letu osorej brutalno izbrisani iz delniških knjig oz. ostati brez svojih delnic, spričo ukinitve (njihovih) registrskih računov pri KDD, ali pa »kaznovani« s sodnimi taksami za avtomatično sodno položitev njihovih delnic. Prav zato je VZMD vztrajal z ostrim nasprotovanjem takšni noveli ZNVP-1, na kar je Predsednik VZMD ponovno opozoril tudi na seji Odbora za finance in monetarne politiko DZ RS, v sredo 2. 9. 2015. (POSNETEK seje - opozorila in predlogi VZMD od 51:40 minute dalje)

Tudi pred tem je VZMD predlagani ukinitvi registrskih računov večkrat nasprotoval (med drugim tudi s Predlogi in pripombami VZMD na predlog ZNVP-1 28. 10. 2014, 26. 11. 2014 in 5. 2. 2015), poleg tega pa VZMD vse od oktobra 2014 aktivno sodeluje pri usklajevanju besedila Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev in Direktive 2013/34/EU glede določenih elementov izjave o upravljanju družb. V zvezi s Predlogom direktive, neposredno povezane tudi s Predlogom novele ZNVP, je VZMD že 6. 10. 2014 svoje pripombe in predloge - usklajene s predlogi Better Finance (Evropske federacije investitorjev in uporabnikov finančnih storitev, kjer je mag. Verbič član Izvršilnega odbora) - poslal tudi neposredno slovenskemu Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Danes so v VZMD prejeli poziv Okrožne sodnice, Urške Kusič, da se opredelijo do ugovora družbe Žito, d.d., v primeru izpodbijanja sklepa o ne-uporabi bilančnega dobička, sprejetega na 21. skupščini, dne 19. 6. 2015. Poziv Sodišča oz. ravnanje Žita je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič pospremil z besedami, da »je skrajno neokusno, da se Žito - navkljub svoji sprejeti dividendni politiki, jasni zakonski zahtevi in lanskemu bilančnemu dobičku skoraj 26 milijonov € - s pravnimi manevri poizkuša izogniti izplačilu vsaj zakonsko predvidenih minimalnih dividend, v skupni vrednosti 590.614,72 €, oz. slabih 2,3 % lanskega dobička«. Tako v svojem odgovoru na tožbo VZMD (vloženo v imenu 111 delničarjev, preko Odvetniške družbe FMMS) v Žitu med drugim prerekajo tudi višino sodne takse ter predlagajo, da Sodišče malim delničarjem naloži enormno dodatno plačilo sodne takse, s čimer skušajo - sicer brez ustreznih vsebinskih pravnih argumentov - onemogočiti VZMD, da bi izpeljal postopek.