Višje sodišče v Ljubljani je, po pritožbi Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), razveljavilo sklep prvostopenjskega sodišča, s katerim je to odločilo, da primerna denarna odpravnina za delnice izključenih malih delničarjev družbe SWATY, d.d., znaša zgolj 57,00 €, kolikor je bila že izplačana denarna odpravnina ob iztisnitvi oz. razlastitvi delničarjev s strani družbe AVTOTEHNA, d.d. Tako se postopek vrača na sodišče prve stopnje ter bo že 6. marca na Okrožnem sodišču v Ljubljani potekal narok za glavno obravnavo.

Spomnimo, v začetku leta 2010 je VZMD vsem iztisnjenim delničarjem družbe SWATY tovarna umetnih brusov, d.d., poslal pismo in poziv VZMD, da se pridružijo postopku sodne preveritve primernosti denarne odpravnine, ki jo je, kot odškodnino za razlastitev malih delničarjev, predlagal in sprejel večinski delničar, družba AVTOTEHNA trgovina, proizvodnja in storitve d.d. VZMD je, preko predstavnikov Sekcije SWATY in odvetniške družbe, v zakonskem roku vložil predlog za sodni preizkus denarne odpravnine (57,00 € za delnico), ki jo je glavni delničar AVTOTEHNA, na 17. skupščini družbe SWATY, dne 19. 11. 2009, sprejel kot primerno odpravnino za prenos delnic vseh malih delničarjev na svoj račun.

Strokovni sodelavci VZMD so prepričani, da bi poštena denarna odpravnina morala znašati znatno več, kot si jo je na skupščini družbe SWATY sprejela družba AVTOTEHNA. To so utemeljili z dejstvom, da je družba poslovala stabilno, njeni izkazi pa niso nakazovali kakršnihkoli notranjih problemov, poleg tega je imela družba znatne skrite rezerve pri razkoraku med dejansko in knjiženo vrednostjo nepremičnin. Prav tako je družba skrbela za ustrezne naložbe v obnovo in nabavo osnovnih sredstev, za zagotavljanje bodočega poslovanja in rasti, ter izkazovala zdrav denarni tok. Pri tem so - le na podlagi javno dostopnih podatkov - strokovni sodelavci VZMD ugotovili, da se je poštena vrednost posamezne delnice družbe dejansko nahajala vsaj dobrih 40,00 €  oz. vsaj 70 % nad ponujeno in izplačano odpravnino ob razlastitvi manjšinskih delničarjev. VZMD tako ponovno poziva iztisnjene delničarje družbe SWATY, da se pridružijo Delničarskemu sporazumu in vloženi tožbi oz. postopku ter oddajo pooblastilo Odvetniški družbi Veršič - Perčič, ki jih zastopa v tem primeru .

Podobno, kot v preštevilnih drugih primerih, se je bil VZMD primoran odzvati tudi na iztisnitev oz. razlastitev malih delničarjev družbe SWATY, d.d., potem ko je bil - na sedežu družbe, dne 19. 11. 2009 v okviru 17. skupščine delničarjev - sprejet sklep, da se »Na predlog delničarja AVTOTEHNA trgovina, proizvodnja in storitve d.d., Litijska 259, 1261 Ljubljana - Dobrunje, Matična številka 5004209, ki je imetnik 255.675 delnic družbe SWATY tovarna umetnih brusov d.d., Titova cesta 60, 2000 Maribor, kar predstavlja (ob upoštevanju 2. odstavka 384. člena in 2. in 4. odstavka 528. člena ZGD-1) 98,31 % osnovnega kapitala, se nanj, kot na glavnega delničarja prenesejo delnice preostalih delničarjev (manjšinskih delničarjev) družbe SWATY d.d., za plačilo primerne denarne odpravnine v višini 57,00 EUR za eno delnico …« Sporno iztisnitev oz. prenos vseh delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja je na omenjeni skupščini torej predlagal in sprejel ta-isti glavni delničar (imetnik delnic, ki presegajo 90 % osnovnega kapitala) družba AVTOTEHNA, d.d.

Evropska federacija uporabnikov finančnih storitev (EuroFinUse), ugledna evropska asociacija, katere vpliven član je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD), je bila v okviru  European  Public Affairs Awards letos ponovno nominirana za »Evropsko nevladno organizacijo leta« (NGO of the Year).

Za prestižno nagrado je bil EuroFinUse nominiran že leta 2012, ko ga je na podelitvi nagrad v bruseljskem Albert Hall, zastopal predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, kot predstavnik najvišjega organa, Odbora direktorjev EuroFinUse. Ob tem se je srečal z organizatorji in zbranimi predstavniki najvplivnejših lobističnih in svetovalnih družb iz EU (na fotografiji mag. Verbič, skupaj z Jano Mittermaier, Direktorico zmagovalne nevladne organizacije - Transparency International EU Office (TI-EU), Christianom Wennigom, Generalnim sekretarjem Union of European Federalists' (UEF) in Despino Symons-Pirovolidou, Direktorico European Bureau for Conservation & Development (EBCD)).

V VZMD vabijo vse, da oddajo svoj glas s klikom na povezavo: www.epaawards.com/voting. Glasovanje bo potekalo do 31. januarja 2014, nagrade pa bodo podeljene 19. februarja 2014, v Bruslju. 

Prejšnji konec tedna je v Murski Soboti potekalo srečanje blizu 30 uglednih slovenskih poslovnežev in gospodarstvenikov, udeležencev oktobrske gospodarske delegacije v Rusijo in Azerbajdžan. Udeležence je sprejel gostitelj, direktor Skupine ROTO d.o.o., Štefan Pavlinjek, ter ob tem predstavil podjetje in del proizvodnje. Roto Group sestavlja 10 podjetij, s skupno 200 zaposlenimi in proizvodnjo v štirih evropskih državah. Pogovori o možnostih sodelovanja, prihodnjih projektih in načrtih, so se nadaljevali v njihovem bližnjem gostišču Lovenjakov dvor.

V okviru prizadevanj mednarodnih poslovno-investitorskih programov Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD): Invest to Slovenia (investo.si) in International Investors` Network (investo.international), se je srečanja udeležil tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ter ob tem opravil nekaj dodatnih poslovnih srečanj in pogovorov na področju Prekmurja in dela Štajerske.

Aroganca ter norčavo sprenevedanje akterjev razlastitve 100.000 državljanov z izbrisom delnic in podrejenih obveznic sta včeraj prešli na novo raven. Tistim razlaščenim imetnikom obveznic, ki so od Banke Slovenije na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja zahtevali vpogled v Odločbe o razlastitvi, je namreč Banka Slovenije po mesecu dni le posredovala zahtevane Odločbe, a je zakrila veliko večino vsebine. »Besedila« škandaloznih Odločb, s katerimi se Banka Slovenije dobesedno norčuje iz razlaščenih imetnikov delnic in podrejenih obveznic, so javnosti dostopna na spletni strani časnika Finance: www.finance.si/8355536/

V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) izpostavljajo, da so v posredovanih Odločbah prekriti vsi številski podatki o poslovanju bank, vključno z višino kapitala banke na dan razlastitve, brez česar je nemogoče dokazovati upravičenost oziroma neupravičenost izbrisa, neznanka pa ostaja tudi datum, na katerega je bil kapital izračunan.

Bržčas ni naključje niti dejstvo, da je Banka Slovenije s posredovanjem Odločb počakala ravno toliko, da je od same izdaje odločb iztekel 30-dnevni rok za vložitev Upravnega spora proti tem odločbam. Tako so bili v VZMD pri lovljenju pomembnega roka primorani vložiti spore proti Odločbam neznane številke z neznanega dne.

Še več - iz odločb o izbrisu delnic in podrejenih obveznic je jasno razvidno tudi, da so bile izdane 17. decembra 2013 in so stopile v veljavo s prehodom na 18. december. Tudi to bi težko pripisali naključju, saj je 18. 12. 2013, ob 9.30, Ustavno sodišče RS odločalo o predlogu Ustavne pobude VZMD, z dne 4. 12. 2013, o zadržanju izvrševanja določila o izbrisu, ki so ga oblastniki z novelo Zakona o bančništvu uveljavili le tri tedne pred tem - kljub vrsti opozoril stroke o neustavnosti in kljub vetu Državnega sveta RS.

V petek 17. januarja je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD), preko Odvetniške pisarne Kunič in v imenu 349 imetnikov, na Okrožnih sodiščih v Ljubljani in Mariboru vložilo tri tožbe proti bankam, s katerimi sodiščema predlaga, da ugotovi ničnost vpisa poenostavljenega zmanjšanja in hkratnega povečanja osnovnega kapitala bank, s katerim so bili razlaščeni vsi imetniki podrejenih obveznic in delnic teh bank. Podrobnosti strategije teh tožb in pravnih podlag zanje VZMD v tem času sicer še ne more razkrivati, so pa nastale v sodelovanju strokovnih sodelavcev VZMD in Odvetniške pisarne Kunič z vrhunskim strokovnjakom s področja registrskega prava.

Včeraj je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) - preko Odvetniške pisarne Kunič, v imenu 293 imetnikov podrejenih obveznic treh slovenskih bank, ki so bili 18. decembra razlaščeni - na Upravnem sodišču v Ljubljani, vložilo tri tožbe proti Banki Slovenije. Tožbe izpodbijajo ukrep izbrisa podrejenih obveznic NLB (v imenu 229 imetnikov obveznic NLB 26. izdaje), Factor banke (v imenu 24 imetnikov obveznic Factor banke 9. izdaje), in Probanke (v imenu 40 imetnikov obveznic Probanke 9., 11. in 12. izdaje). Te obveznice so bile z izrednimi ukrepi Banke Slovenije, izvršenimi 18. decembra 2013, izbrisane brez kakršnekoli obrazložitve, brez poplačila kakršne koli odškodnine, za nameček pa razlaščenim imetnikom obveznic ni dovoljen niti vpogled v odločbe, s katerimi so bili razlaščeni, kar Banka Slovenije upravičuje s trditvijo, da naj bi bili v teh odločbah zaupni podatki!?!

Ker je novembra sprejeta novela Zakona o bančništvu razglasila vsa zagotovila prospektov o poplačilu obveznic za nična, razlaščenim imetnikom pa prepovedala tožiti banko, katere obveznice so jim bile izbrisane, je upravni spor, ki je bil tako sprožen - poleg že vložene pobude za oceno ustavnosti - edino preostalo pravno sredstvo razlaščenih imetnikov obveznic. Banka Slovenije razlaščenim imetnikom ni želela razkriti niti identifikacijskih številk odločb, s katerimi je odredila izbris obveznic, zato so bile tožbe, vložene na osnovi Zakona o upravnem sporu, dopolnjene s pozivom sodišču, naj vse manjkajoče potrebne podatke pridobi od Banke Slovenije na podlagi svojih pristojnosti.

Ob vsem tem se v VZMD z vse večjo zaskrbljenostjo sprašujejo, koliko časa in kako daleč lahko oblastniki oz. nosilci politične in upravljavske moči še stopnjujejo skrajno arogantne, absolutistične vzorce, postopke in načine odločanja, s katerimi se popolnoma požvižgajo na pravne norme in interese državljanov - zato VZMD ponovno apelira na Vlado RS in Banko Slovenije, naj se končno le vrneta k temeljnim demokratičnim načelom ter izhodiščem za pravično, stabilno in uspešno družbeno-ekonomsko udejstvovanje. 

VIDEO VOŠČILO 2013 - VIDEO GREETING 2013:

Z Urada Varuha človekovih pravic RS so sporočili, da so v sredo tudi  z njihove strani na Ustavno sodišče RS vložili  Zahtevo za oceno ustavnosti posameznih členov novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L). Tako kot Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) je tudi Varuh človekovih pravic predlagal začasno zadržanje izvrševanja omenjenih členov Zakona, čemur pa Ustavno sodišče RS doslej žal ni ugodilo, je pa sprejelo sklepa o absolutno prednostni obravnavi zadeve. Takšno obravnavo zadeve je predlagal tudi Varuh, saj ocenjuje, da so izpodbijane določbe ZBan-1L v neskladju z naslednjimi določbami Ustave RS:

-          da je Slovenija pravna in socialna država (2. člen Ustave RS), predvsem v okviru načela zaupanja v pravo

-          da ima vsakdo pravico do pravnega sredstva (22. in 23. člen v povezavi s 3. odstavkom 120. člena Ustave RS)

-          enakostjo pred zakonom (14. člen Ustave RS),

-          varstvom lastnine v povezavi s pravico do zasebne lastnine (67. in 33. člen Ustave RS),

-          prepovedjo povratne veljave pravnih aktov (155. člen Ustave RS), v povezavi z 2. členom Ustave RS

-          načelom določnosti pravnih aktov v povezavi z 2. in 120. členom Ustave RS

Varuh Ustavnemu sodišču še predlaga, da oceni ustavnost omenjenih členov in ugotovi njihovo neskladnost z Ustavo RS ter jih razveljavi.

Spomnimo Ustavno sodišče RS je v sredo na seji sprejelo sklepa, da se pobudi za oceno ustavnosti novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), ki ju je VZMD 4. in 10. decembra vložil prek odvetniške pisarne Kunič, v imenu 290 imetnikov obveznic, sprejmeta v obravnavo. Ker Ustavno sodišče sprejme v obravnavo le pobude, katerih vlagatelji izkažejo pravni interes, so tako ustavni sodniki zavrnili trditev Vlade RS, češ da pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa in naj zato sodišče njihovi pobudi zavrže.

Ustavno sodišče je sprejelo tudi predlog pobudnikov, da se njihova pobuda obravnava prednostno. Odločilo je celo, da bo obravnava pobude absolutno prednostna.

Na žalost pa je Ustavno sodišče zavrnilo predlog pobudnikov, da do svoje končne odločitve zadrži izvrševanje tega zakona. Kot vse kaže so zavajajoče trditve Vlade RS, Ministrstva za finance in Banke Slovenije o "katastrofalnih posledicah" in "ogroženosti celotnega finančnega sistema v Republiki Sloveniji", ki naj bi jih imelo takšno zadržanje, skupaj z dejstvom, da bodo imetnikom nastale "le materialne" posledice, prepričala ustavne sodnike, da predlagano zadržanje naj ne bi bilo potrebno.

Sočasno s sejo Ustavnega sodišče je že potekal tudi izbis delnic in podrejenih obveznic slovenskih bank. Abanka je svoje vlagatelje o tem, da njihove delnice in podrejene obveznice ne obstajajo več, obvestila ob 15:47, NLB je podobno storila ob 16:51, NKBM pa ob 19:12.

Nobeni od treh bank oz. uprav pa se ni zdelo vredno izraziti niti obžalovanja, kaj šele opravičila svojim vlagateljem, niti upnikom - uprava Abanke je v navedeni objavi nezaslišano norčavo zapisala celo, da bo Abanka "kot sistemsko pomembna banka s stabilnim dobičkom iz poslovanja še naprej posebno pozornost namenjala zagotavljanju varnosti in stabilnosti poslovanja"!!!

Ustavno sodišče RS je na današnji seji sprejelo sklepa, da se pobudi za oceno ustavnosti novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), ki ju je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) 4. in 10. decembra vložilo prek odvetniške pisarne Kunič, v imenu 290 imetnikov obveznic, sprejmeta v obravnavo. Ker Ustavno sodišče sprejme v obravnavo le pobude, katerih vlagatelji izkažejo pravni interes, so tako ustavni sodniki zavrnili trditev Vlade RS, češ da pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa in naj zato sodišče njihovi pobudi zavrže.

Ustavno sodišče je sprejelo tudi predlog pobudnikov, da se njihova pobuda obravnava prednostno. Odločilo je celo, da bo obravnava pobude absolutno prednostna, kar pomeni, da se bo postopek ocene ustavnosti novele nadaljeval že z jutrišnjim dnem.

Na žalost pa je Ustavno sodišče zavrnilo predlog pobudnikov, da do svoje končne odločitve zadrži izvrševanje tega zakona. Kot vse kaže so zavajajoče trditve Vlade RS, Ministrstva za finance in Banke Slovenije o "katastrofalnih posledicah" in "ogroženosti celotnega finančnega sistema v Republiki Sloveniji", ki naj bi jih imelo takšno zadržanje, skupaj z dejstvom, da bodo imetnikom nastale "le materialne" posledice, prepričala ustavne sodnike, da predlagano zadržanje naj ne bi bilo potrebno.

Sočasno s sejo Ustavnega sodišče je že potekal tudi izbis delnic in podrejenih obveznic slovenskih bank. Abanka je svoje vlagatelje o tem, da njihove delnice in podrejene obveznice ne obstajajo več, obvestila ob 15:47, NLB je podobno storila ob 16:51, NKBM pa ob 19:12.

Nobeni od treh bank oz. uprav pa se ni zdelo vredno izraziti niti obžalovanja, kaj šele opravičila svojim vlagateljem, niti upnikom - uprava Abanke je v navedeni objavi nezaslišano norčavo zapisala celo, da bo Abanka "kot sistemsko pomembna banka s stabilnim dobičkom iz poslovanja še naprej posebno pozornost namenjala zagotavljanju varnosti in stabilnosti poslovanja"!!!

Spomnimo: pred današnjo sejo Ustavnega sodišča RS je VZMD, preko Odvetniške pisarne Kunič in v imenu 290 imetnikov obveznic, na Ustavno sodišče RS podalo Dopolnitev pobude za oceno ustavnosti oz. pisni odgovor na Mnenje Vlade RS o obeh pobudah VZMD za oceno ustavnosti novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), s katerima je VZMD predlagal tudi zadržanje izvrševanja sporne novele. Po prepričanju strokovnih sodelavcev VZMD gre za grobo zavajajoče Mnenje, ki ga je Vlada RS sprejela in objavila v petek 13. 12. 2013, po pozivu Ustavnega sodišča RS, naj se opredeli do pobud za oceno ustavnosti.

Pred jutrišnjo sejo Ustavnega sodišča RS je danes Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD), preko Odvetniške pisarne Kunič in v imenu 290 imetnikov obveznic, na Ustavno sodišče RS podalo Dopolnitev pobude za oceno ustavnosti oz. pisni odgovor na Mnenje Vlade RS o obeh pobudah VZMD za oceno ustavnosti novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), s katerima je VZMD predlagal tudi zadržanje izvrševanja sporne novele. Po prepričanju strokovnih sodelavcev VZMD gre za grobo zavajajoče Mnenje, ki ga je Vlada RS sprejela in objavila v petek 13. 12. 2013, po pozivu Ustavnega sodišča RS, naj se opredeli do pobud za oceno ustavnosti.

Iz VZMD sporočajo, da se je omenjenim pobudam 11. 12. 2013 pridružila še zahteva Državnega sveta RS za oceno ustavnosti, pri čemer izpostavljajo, da Ustavno sodišče RS sicer lahko zavrne pobude (z napotitvijo pobudnikov na tožbe), medtem ko je Državni svet RS kvalificiran predlagatelj zahteve, ki jo Ustavno sodišče mora sprejeti v obravnavo. Ob tem je tudi Državni svet, podobno kot VZMD, izrazil prepričanje, da je več določil ZBan-1L v neskladju z ustavno zajamčenimi pravicami državljanov. Tako je posebej problematično določilo, ki v primeru državne dokapitalizacije banke omogoča prenehanje terjatev vseh tistih upnikov banke, ki bi bili v primeru stečaja v zaporedju poplačevanja obveznosti banke na vrsti za imetniki bančnih vlog in navadnih obveznic. Močno sta vprašljivi tudi določilo, ki razlaščenim upnikom prepoveduje tožbo proti banki, ter določilo, ki razglaša za nična zagotovila v prospektih, da tveganje nepoplačila imetnikov podrejenih obveznic lahko nastopi le v primeru stečaja banke.