Dnevnik (Ostalo), Tina Bernik, Sob, 16. jan.. 2016
Izbris podrejenih obveznic je dokaz okolja, v katerem živimo, ko si oblastniki zastavijo neki cilj in rinejo do njega ne glede na to, ali je treba podreti, zaobiti, zažgati ograjo. Tako ob pričakovanju sklepa sodišča EU pravi Tadej Kotnik, eden od najglasnejših kritikov te vladne poteze, od katere je odvisnih tudi njegovih 200.000 evrov.
Sanacija bank je prinesla izbris imetnikov podrejenih obveznic šestih slovenskih bank. Skupaj je za okoli 600 milijonov evrov prikrajšala približno 1300 posameznikov in 300 podjetij. »Podrejenci« so se pritožili na ustavno sodišče, to pa se je za mnenje obrnilo na sodišče Evropske unije v Luksemburgu, ki bo 18. februarja dalo pravno nezavezujoče sklepne predloge.
Če bo sodišče EU ugotovilo, da evropska pravila Sloveniji niso zapovedovala izbrisa in če bo slovensko ustavno sodišče v izbrisu prepoznalo kršitev ustavno zajamčenih pravic, se bo dvoletna agonija izbrisancev, med katerimi so v podrejene obveznice 90 odstotkov vložili skladi, preostalo pa podjetja in posamezniki, končala. Med tistimi, ki si bodo oddahnili, je tudi Tadej Kotnik, eden glasnejših kritikov izbrisa. Za nakupe podrejenih obveznic, s katerimi je začel v letu 2011, je odštel približno 200.000 evrov in bi bile danes vredne 400.000 evrov več - če se ne bi zgodil zakon o bančništvu, ki ga je novembra 2013 sprejela takratna vlada Alenke Bratušek.
“Z Janom smo začeli sodelovati že v letu 2009. Odtlej nam je pomagal pri mnogoterih različnih opravilih ter projektih, povezanih s spletom in rešitvami s področja informacijske tehnologije. Ena od številnih učinkovitih konkretnih rešitev je bila na primer izdelava sistema po meri, namenjenega procesiranju in avtomatskem generiranju vstopnic za največje srečanje predstavnikov investitorjev in delničarjev v svetovnem merilu »Investors’ Week«, ki smo ga organizirali v Cankarjevem domu.”