Na včerajšnji skupščini družbe Gozdno gospodarstvo Novo mesto, d.d. (GG Novo mesto), s skupaj 193 delničarji, je bilo prisotnega 23,55 % kapitala z glasovalno pravico. Skupščine se je - poleg drugega največjega delničarja, g. Andreja Kastelica (9,68 %), ki je zastopal še 62 drugih delničarjev (13,45 %), skupaj torej kar 94,12 % prisotnega kapitala z glasovalno pravico – udeležil le še Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ki je zastopal interese delničarjev vključenih v »Delniško OPORO« in Delničarski sporazum pri VZMD, skupaj 1,44 % kapitala oz. 5,88 % prisotnega kapitala z glasovalno pravico.

Na današnji skupščini družbe Projektivni biro Velenje, d.d., je bilo prisotnega 85,89 % kapitala z glasovalno pravico, poleg Janeza in Martina Božiča, ki imata skupaj v lasti 72,47 % vseh delnic, le še VZMD in Ilirika modra zvezda, d.d. Skupščina je imenovala posebnega revizorja, ki bo preveril vodenje poslov družbe, v razmerju do družbe BA projekt, d.o.o., od leta 2019 dalje. Edini lastnik in direktor družbe BA Projekt je namreč isti Andrej Božič, ki je tudi direktor Projektivnega biroja Velenje, obe podjetji pa naj bi se ukvarjali z enako dejavnostjo. Prav zaradi slednjega so delničarji zahtevali in na skupščini že prejeli tudi nekatera zaskrbljujoča pojasnila o poslovnem sodelovanju z družbo BA projekt, ki pa po mnenju pooblaščenca VZMD nikakor niso ovrgli suma kolizije interesov pri poslovanju. Tako naj bi med drugim Projektivni biro Velenje potreboval pooblaščenega projektanta, kar zanj opravlja izključno BA projekt. Pri tem direktor družbe Projektivni biro Velenje - kljub dejstvu, da je v podjetju zaposlen - delo pooblaščenega projektanta za podjetje, ki ga vodi, opravlja preko drugega podjetja!

Po temeljiti proučitvi v VZMD ugotavljajo, da Sodišče EU v Luksemburgu ni sprejelo nobene konkretne odločitve o pomenu ali pravni naravi kateregakoli dokumenta, ki je pomemben za ugotovitev, ali je bil izbris oz. razlastitev malih delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic konec leta 2013 veljavna. Sodišče EU je svojo odločitev utemeljilo s tem, da zaradi nekooperativnosti nosilcev oblasti v Sloveniji ni moglo ugotoviti, kateri konkretni dokumenti predstavljajo arhive Evropske centralne banke (ECB) in je zato pač odločilo na splošno. V VZMD sicer pozdravljajo ugotovitev, da so arhivi ECB nedotakljivi, a hkrati izpostavljajo in se čudijo, da je VZMD očitno edini subjekt v Republiki Sloveniji, ki je uspel pridobiti konkretno opredelitev ECB glede pravne narave »cenitev« premoženjskega in finančnega stanja slovenskih bank konec leta 2013.

Z današnjo skupščino družbe Hranilnica LON, d.d., bodo virtualne skupščine tudi v Sloveniji postale resničnost. Skupščino bodo pozorno spremljali tudi v VZMD kjer so si za tovrstne možnosti izvedb skupščin prizadevali že dalj časa - v času pandemije COVID-19 pa prizadevanja in opozorila še okrepili. Zato pozdravljajo pogumno odločitev Uprave Hranilnice LON, da delničarjem kot prva zagotovi varno, dostopno in učinkovito možnost neposrednega sodelovanja na skupščini.  

V sredo bo potekala tradicionalna investitorska konferenca Nemškega združenja delničarjev (DSW) in Evropske federacije investitorjev in uporabnikov finančnih storitev (Better Finance), letos z naslovom »European Capital Markets’ Union & the new Green Deal«. Konferenca, ki bi sicer morala potekati v Frankfurtu oz. Wiesbadnu, je bila - zaradi zaostrenih epidemioloških razmer, po odločitvi nemške zvezne države Hessen, konec preteklega tedna - s strani DSW in Better Finance v celoti prestavljena v spletni format.

Včeraj je VZMD v Državni zbor RS poslal predlog dopolnitve k noveli Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1K), ki naj bi jo danes obravnaval Odbor za gospodarstvo, potem ko jo je konec oktobra v zakonodajni postopek vložila Vlada RS. Iz VZMD opozarjajo na zelo resno nevarnost, ki izhaja iz očitno ne-domišljene dikcije novega 235.b člena v predlogu novele, zaradi česar konstruktivno predlagajo utemeljeno dopolnitev z enim samim dodatnim stavkom. Z novelo ZGD-1K se namreč v slovenski pravni red prenašajo zahteve iz Direktive (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta, pri čemer je ena pomembnih sprememb, uvajanje pravice družbe do identifikacije svojih delničarjev. Razlog za potrebne spremembe je v tem, da so (predvsem v drugih državah članicah EU) delnice pogosto v imetništvu prek zapletenih verig posrednikov, zaradi česar je uveljavljanje pravic težje in lahko predstavlja oviro pri sodelovanju delničarjev.

V mesecu novembru je VZMD - s podpisom pogodbe z večinskim delničarjem družbe DOM-TITAN, d.d., francosko družbo DOM SECURITY (98,72 % vseh delnic), sklenil zahtevna, več kot 3-letna intenzivna prizadevanja za skupno prodajo delnic manjšinskih delničarjev pod primernimi oz. čim boljšimi pogoji. Tako so v Združenju za vseh preostalih 88 malih delničarjev družbe zagotovili možnost prejema kupnine na podlagi izpogajane Poravnave in posebnih prodajnih pogojev – 10,50 € za delnico. Pri takšni ceni so mali delničarji skupno upravičeni do kar 104.328,00 € kupnine - za le 1,28 % delež - ker bi za celotno družbo pomenilo 8.169.609,00 €.

V začetku decembra bo v Frankfurtu potekala tradicionalna investitorska konferenca, letos z naslovom »European Capital Markets’ Union & the new Green Deal«. Dan pred samo konferenco pa bo potekala tudi letna skupščina in seje delovnih teles Evropske federacije investitorjev in uporabnikov finančnih storitev (Better Finance). Enega osrednjih investitorskih srečanj v EU, ki se ga običajno udeleži več sto uglednih gostov z vsega sveta, vsako drugo leto pripravljata Nemško združenje delničarjev (DSW) in Better Finance. Zaradi lažje izvedbe bo tokrat konferenca potekala v Frankfurtu in ne Wiesbadnu, udeležencem pa je - poleg možnosti omejene neposredne udeležbe za vabljene goste - dana tudi možnost virtualnega spremljanja dogajanja.

V začetku novembra je VZMD, na Okrožno sodišče v Kopru, za 161 delničarjev družbe INTEREUROPA, d.d. - združenih v okviru civilne družbe »Delniška OPORA« in Delničarskega sporazuma pri VZMD - s skupno 214.670 delnicami (1,28 % vseh delnic), vložil Predlog za sodno določitev primerne denarne odpravnine (VIDEO). V Združenju so namreč - po podani Zahtevi za odkup delnic manjšinskih delničarjev, ki so jo naslovili na večinskega delničarja, družbo POŠTA SLOVENIJE, d.o.o. - tik pred iztekom roka prejeli suhoparni dopis, v katerem pa se Pošta Slovenije skuša izgovarjati, da »ni glavni delničar v smislu določil Zakona o gospodarskih družbah, niti ni z družbami, s katerimi je delovala usklajeno tekom obvezne prevzemne ponudbe, kapitalsko povezana na način, da bi vse skupaj predstavljale glavnega delničarja …« ter da posledično »… nima zakonske obveznosti, da poda ponudbo za odkup delnic v obliki primerne denarne odpravnine na podlagi določil Zakona o gospodarskih družbah.«