Po letošnjih opozorilih, priporočilih in prepovedih nekaterih slovenskih regulatorjev in institucij, naj delniške družbe ne-izplačujejo dividend, se nadaljujejo manifestacije škodljivih posledic tovrstnih ravnanj. V VZMD so - neposredno po objavi omenjenih restrikcij s strani Banke Slovenije (BS), Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) ter Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS) - pričeli opozarjati, da za ne-delitev dobičkov iz leta 2019 ni nikakršnih tehtnih razlogov ali analiz ter da bodo na ta način številni slovenski delničarji – vključno z največjim, Republiko Slovenijo – ostali brez znatnih sredstev, ki bi jim pomagala prebroditi pandemične okoliščine in krizne težave (715 mio € je bilo skupaj dobička v zgolj osmih najvidnejših delniških družbah). Tudi sveži podatki zdaj kažejo, da so v številnih družbah, kjer dobička niso izplačevali oz. so ga zadrževali zaradi spornih priporočil, tudi letos poslovali z visokimi dobički in bi dividende zlahka izplačali. Žal pa se uresničuje tudi drug del napovedi VZMD glede škodljivih posledic za same družbe in delničarje, ki se izkazujejo tudi ob občutnem upadu potrošnje državljanov, virov javnih blagajn in proračuna RS.

Ob potrjevanju šestega Proti koronskega paketa so iz VZMD - poleg nedavnega Apela Vladi RS - včeraj na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) dodatno naslovil še pismo, s katerim vztrajajo pri svojem predlogu dopolnil novele Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1K), ki ga je Vlada RS pred nekaj dnevi poslala v parlamentarni zakonodajni postopek. Predlog dopolnil ZGD-1K, ki bi pomembno prispeval k odpravi zakonskih vrzeli ter ustreznejši zaščiti pravic manjšinskih delničarjev, so iz VZMD ministrstvu posredovali že 17. 9. 2020, Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, pa jih je 5. 10. 2020 tudi osebno predstavil pristojnemu Ministru Zdravku Počivalšku, ob robu Finančne konference v Portorožu.

Iz VZMD so danes na Vlado RS naslovili apel ter opozorilo, naj pri napovedanem urejanju skupščin delniških družb na daljavo ravna skrajno previdno in premišljeno, saj se ob hitenju in pod maksimo domnevne učinkovitosti v predloge zlahka prikradejo tudi skrajno problematične rešitve. Vlada naj bi namreč v šestem Proti koronskem paketu (PKP6) uredila in omogočila izvedbo virtualnih in elektronskih skupščin delniških družb. V VZMD tovrstna prizadevanja sicer pozdravljajo, hkrati pa opozarjajo na izjemno spornost določila, ki naj bi izključeval možnost izpodbijanja sklepov elektronskih ali virtualnih skupščin. Izpodbijanje posameznih skupščinskih sklepov je namreč pogosto edini in zadnji branik pravic (manjšinskih) delničarjev, zato kakršnemukoli omejevanju v tej smeri v Združenju najostreje nasprotujejo.

S preteklim tednom so minila 4 leta, odkar je Državni zbor RS soglasno sprejel avtentično razlago Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP), s katero je - žal le za kratek čas - prirezal peruti nebrzdanim apetitom finančnih posrednikov, ki so na (male) delničarje obešali nove in nove nesorazmerne stroške imetništva vrednostnih papirjev. Glede na dejstvo, da je bila predlagatelj izvornega amandmaja ZNVP, ki je zamejil stroške borznih posrednikov, poslanska skupina SDS oz. njen poslanec, mag. Andrej Šircelj - aktualni Minister za finance RS, so v VZMD mnenja, da je naposled le čas za vzdržno ureditev razmer, posebej glede stroškov imetništva ter ohranitve delničarstva in kapitalskega trga v Republiki Sloveniji. Ob tem strokovni sodelavci VZMD izpostavljajo perečo problematiko oligopola in kartelnega dogovarjanja finančnih posrednikov ter onemogočanje svobodne izbire ponudnika. Tako vnovič apelirajo na Vlado RS in zakonodajalce, naj vendarle vzpostavijo ustrezne varovalke in okvir za dejansko konkurenco med finančnimi posredniki oz. borznoposredniškimi družbami ter upoštevajo konstruktiven in utemeljen predlog sprememb in dopolnitev predloga ZNVP-1 , ki so ga na Državni zbor RS iz VZMD naslovili že lani maja. Z njim namreč predlagajo zgolj omejitev zdaj nebrzdanih stroškov odprtja in zaprtja trgovalnih računov, predvsem pa prenosov delnic, brez dejanske odsvojitve – torej v primerih, ko delničar želi zgolj zamenjati borzno-posredniško družbo oz. svojega finančnega posrednika. 

Včeraj je v organizaciji Moskovske gospodarske zbornice (MCCI) potekala odmevna, mednarodna spletna konferenca »Prospects for developing cooperation between Russia and Slovenia in the post-pandemic period«, ki se je je neposredno udeležilo preko 120 predstavnikov podjetij in institucij. Ob uvodnih govorcih - Veleposlaniku Ruske federacije v RS, Nj. Eksc. Timurju Eyvazovu, Veleposlaniku RS v Ruski federaciji, Nj. Eksc. Branku Rakovcu, Podpredsedniku MCCI, Surenu Vardanyanu, Častnemu konzulu Ruske federacije v RS, Dušanu Černetu, in visokem predstavniku Ministrstva za industrijo in trgovino Ruske Federacije, Mikhailu Fedorinu - je bil med vabljenimi govorci tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič.

Danes ob 13:00 uri (po slovenskem času) se bo pričela mednarodna spletna konferenca »Prospects for developing cooperation between Russia and Slovenia in the post-pandemic period«, v organizaciji Moskovske gospodarske zbornice (MCCI). Udeleženci in ugledni gosti bodo razpravljali o dosedanjih in aktualnih primerih sodelovanja med ruskimi in slovenskimi gospodarskimi subjekti in poslovnimi skupnostmi ter v luči nadaljnjih perspektiv skušali opredeliti prioritetna področja za krepitev in razvoj sodelovanja, hkrati pa ocenili težave in potencialne zaplete, povezane s sankcijami in pandemijo Covid-19.

Ravnokar se je zaključila pomembna skupščina družbe HRAM HOLDING, d.d., kjer je bilo prisotnega 90,20 % kapitala z glasovalno pravico. Delničarji so se seznanili z Letnim poročilom, izglasovali razrešnico upravi in nadzornemu svetu, imenovali nov, 3-članski nadzorni svet in podelili Pooblastilo za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic. Skupščina pa je z zadostno večino 90,18 % sprejela tudi sklep o umiku delnic družbe iz trgovanja na organiziranem trgu. Takšnemu sklepu je nasprotoval Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ki je na skupščini poleg Združenja zastopal še interese delnic, združenih v okviru »Delniške OPORE«. Delničarji, ki takšnega sklepa niso podprli, so namreč upravičeni od družbe zahtevati, da prevzame njihove vrednostne papirje, pri čemer jim ponuja denarno odpravnino 0,50 € za posamezno delnico. Glede na dejstvo, da se na Ljubljanski borzi tečaj delnice giblje med 0,30 € in 0,40 €, omenjena okoliščina ponuja sprejemljivo možnost za izstop iz družbe oz. donos za manjšinske delničarje. Takšno ceno pa je VZMD za 211 delničarjev, združenih v »Delniški OPORI« in Delničarskem sporazumu, sicer uspel zagotoviti že ob lanski skupni prodaji.  

Mineva natanko leto dni odkar so poslanci Državnega zbora RS sprejeli sporni Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), kot ga je pripravila takratna Vlada RS (VIDEO: https://youtu.be/V3Xyh2_DrjE), in o ustavnosti katerega še vedno odloča Ustavno sodišče RS. Glede na dejstvo, da je velika večina poslancev zdajšnje vladne koalicije (vključno z aktualnim Premijejem Janezom Janšo) pred letom dni odločno nasprotovala in glasovala PROTI takšnemu zakonu (nazorno na zgornji grafiki), v VZMD upajo, da bo - 7 let po bančnih izbrisih in izjemnih oškodovanjih same Republike Slovenije, davkoplačevalcev ter preko 100.000 razlaščenih imetnikov - naposled prevladal razum in konstruktivni pristop, ki bi pripeljal do ustrezne poravnave, brez bremen za proračun. V zvezi s slednjim so strokovni sodelavci VZMD že julija 2016 predlagali Zakon o ureditvi položaja razlaščenih vlagateljev bank (VIDEO: https://youtu.be/PC9BfVnR-0k).

VIDEO: https://youtu.be/GVJLbyFNAm0

V začetku decembra je naposled sklican narok za glavno obravnavo v postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine, ki jo je leta 2017 družba PROTEJ, d.o.o., namenila 270 iztisnjenim malim delničarjem družbe ACH, d.d. Strokovni sodelavci VZMD so na podlagi izvedenskih mnenj in obsežnih ekspertiz prepričani, da bo – kljub nenehnim izmikanjem in zavlačevalnim manevrom predstavnikov Proteja – v sodnem postopku končno tudi uradno potrjeno, da je bila prvotna denarna odpravnina v višini 83,00 € na delnico sramotno prenizka in nepoštena.