Pred kratkim smo izvedeli za razsodbo sodišča Evropske unije, v katerem se ta opredeljuje o razlastitvi malih delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic, ki jo je Slovenija izvedla ob sanaciji bančnega sistema pred dvema letoma. Po mnenju sodišča je bila razlastitev legalna, torej pravno nesporna, ni bila pa za državo zavezujoča. Temu mnenju ni javno doslej nihče oporekal. Alenka Bratušek, predsednica vlade, pod katero se je razlastitev izvedlo, je na primer izpričala zadovoljstvo ob taki razsodbi, saj naj bi ta potrjevala, da je njena vlada v takratnih razmerah pravilno ravnala. Nič manj zadovoljen ni guverner Banke Slovenije, ki je pri tej razlastitvi imel eno osrednjih vlog, po razsodbi pa se ima kar za neke vrste zmagovalca. Kar malo preseneča, je, da so zadovoljni tudi v Združenju malih delničarjev, saj menijo, da bodo sedaj za razlaščence vendarle lahko od države vsaj nekaj iztržili. Sam - res je, da nisem pravni strokovnjak in se zgolj trudim razmišljati po zdravi kmečki pameti - pa menim drugače. Po mojem razumevanju je bilo namreč pri tej razlastitvi pravo grobo povoženo, kar je prvorazredni družbeni problem, ki se ga ne bi smelo pomesti pod preprogo. To utemeljujem z dvema argumentoma.
