Delo - Ona, Jožef Praprotnik, Tor, 24. nov.. 2015
Prvi predsednik po sili razmerPrvi predsednik po sili razmer Na knjigo dr. Boža Repeta se bo bržkone vsulo za naše morje pripomb, sicer pa je njen avtor na televiziji dejal, da bi bila lahko knjiga pol tanjša. Lahko pa bi bila tudi nekoliko ali precej debelejša, če bi vanjo vtaknil, napisal tudi tisto, čemur se je zdaj izognil. Toda jaz ga ne kanim kritizirati, saj je on zgodovinar z naslovom, jaz pa le pisun, pa bom zato napisal kaj v njuno podporo, točneje podporo v knjigi obravnavanega. Milan Kučan je postal naš prvi predsednik po sili razmer, tako rekoč nehote, ne da bi resnično hotel. Daje resnično tako, morate vzeti v roke Delavsko enotnost s 17. aprila 1987, kjer je na naslovnici ob fotografiji Milana Kučana zapis o izročilu Čebin (Manifest je komuniste povezal z množicami) in podnapis Mi nimamo in nočemo druge države, vse skupaj pa je napisano po posvetovanju v skupščini. Ja takrat je tovariš Milan Kučan dejal, daje federativna država tudi naša slovenska država in naprej: Mi druge nimamo in nočemo imeti, ker je ne potrebujemo. Prvi predsednik demokratične republike Slovenije je potem postal, ker so slovenski ljudje tako hoteli in so ga izvolili.
Preberite več:

Večer, Damijan Toplak, Tor, 24. nov.. 2015
 
Prisilka Adrie ni smiselnaAdrio Airways rešujejo z odpisom dela njenih dolgov in s pridobitvijo novega tujega večinskega lastnika
 
Za včeraj sklicane skupščine delničarjev Adrie Airways ni bilo, ker sta jo uprava in nadzorni svet preklicala. Vsa usklajevanja v prodajnem postopku namreč niso bila zaključena. Še v decembru je s podobnim dnevnim redom predvidena nova skupščina. Po prvotnem načrtu bi do 2. decembra moral dokapitalizator vplačati do največ osem milijonov evrov, in če bi maksimalni znesek dokapitalizacije vplačal eden, bi postal nekaj več kot 69-odstotni lastnik Adrie Airways.
Neuradno naj bi se za Adrio Airways zanimali trije nemški skladi, je pred časom poročala TV Slovenija, in sicer Intro Aviation, 4K Invest in Callisto, medtem ko naj bi španska letalska družba Binter Canarias svojo morebitno ponudbo tik pred zdajci umaknila, že bistveno prej pa Quatar Airways. V ozadju se pojavljajo domneve da bi lahko eden od (nemških) skladov lažje klestil (pre)visoke stroške poslovanja Adrie kot recimo nemška Lufthansa. Že zdaj je Aerodrom Ljubljana v lasti frankfurtskega Fraporta, kar bi lahko pomenilo, da si nemške družbe želijo preprečiti, da bi v lastništvo Adrie
morebiti posegel kakšen bližnjevzhodni letalski velikan, sploh ker ima Lufthansa ob Nemčiji v lasti pomembne letalske prevoznike še v Avstriji in Švici. Ob Petrolu in kontroli zračnega prometa bo Aerodrom Ljubljana imel pomembno vlogo pri morebitnem odpisu dela dolgov (vsaj dveh milijonov evrov), o čemer naj bi se zdaj na veliko pogajali z morebitnimi novimi večinskimi lastniki Adrie.
Preberite več:

Delo, Blaž Račič, (M.Ha.), Tor, 24. nov.. 2015

Solastniki načeloma niso proti prodaji Page_2
Prevzem Vogla Ključna deleža regionalnega razvojnega sklada in družbe za razvoj TNP v stečaju
BOHINJSKA BISTRICA, KRANJ - Družba RRC računalniške storitve v lasti avstralskega Slovenca Anthonvja Tomažina je po septembrskem nakupu polovičnega deleža v podjetju Žičnice Vogel od družbe KD kapital včeraj objavila še namero za odkup preostalih delnic. Lastniški delež želijo povečati na najmanj 75 odstotkov, kar bi jim zagotovilo samostojno odločanje o najpomembnejših vprašanjih.
 
Preberite več:

Finance, J.T., Pon, 23. nov. 2015

SDH prodal Palomo, kupec menda sklad AbrisPRODAJA SDH prodal Palomo, kupec menda sklad Abris »Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga je dal soglasje k predlogu za prodajo kapitalske naložbeSDH v družbi Paloma (71-odstotka družbe),« so v petek sporočili iz SDH in dodali, da drugih podrobnosti zaradi zaupnosti v tem hipu ne morejo razkriti. Najverjetnejši kupec je poljski sklad Abris, ki bo družbo dokapitaliziral in izplačal manjšinske delničarje. J. T.

Preberite več:

Slovenske novice, STA, Sob, 21. nov. 2015

Soboški Galex prevzema ruski kapitalSoboški Galex prevzema ruski kapital muHSKA SOBOTA - Delničarji farmacevtske družbe Galex so na petkovi skupščini, na kateri je bilo prisotnega 94 odstotkov kapitala, potrdili predlog Centra novih medicinskih tehnologij (CNMT), za katerim stoji ruski kapital, po katerem bodo osnovni kapital družbe povečali s stvarnim vložkom in izključili prednostno pravico do vpisa novih dejnic. CNMT bo tako od bank upnic, ki jim Galex dolguje 10,8 milijona evrov, odkupil terjatve in jih kot stvarni vložek prenesel v lastništvo družbe. CNMT je nedavno vstopil v lastništvo Galexa z odkupom deležev malih delničarjev, za paket delnic jim je ponudil simbolični evro, ter tako pridobil njegov 8,3-odstotni delež. Lastnik družbe CNMT je Ateksej Andrejev iz Moskve, ki se ukvarja z gradbeništvom oziroma nepremičninami, lastniško pa naj ne bi bil povezan z drugimi farmacevtskimi skupinami. (STA)
Preberite več:

Delo, Aleš Stergar, Maja Grgič, Čet, 19. nov.. 2015
Pircu in Runjaku namesto odpravnine začasna služba v SDHSlovenski državni holding Danes izredna seja nadzornikov o Palomi SDH priporoča preložitev skupščine Adrie Airways
Ljubljana - Novo vodstvo SDH je s članoma prejšnje uprave doseglo kompromisno rešitev. Matej Pire in Matej Runjak sta v družbi za določeno obdobje sprejela vodstveni delovni mesti. Kot je razumeti, gre za rešitev, ki bo nadomestila odpravnino, ki bi jima sicer pripadla ob razrešitvi.
 
Uprava Slovenskega državnega holdinga (SDH) je uredila pogodbeno razmerje z Matejem Pircem
in Matejem Runjakom, pojasnjujejo v SDH. Kaj natančno so se dogovorili, noče razkriti nobena od strani. »Skladno z določili njunih dosedanjih pogodb o zaposlitvi jima je bilo ponujeno ustrezno vodstveno delovno mesto, ki sta ga sprejela. Podrobnosti vsebine novih pogodb o zaposlitvi in sporazumov SDH ne more razkrivati,« odgovarjajo v SDH. Neuradno pa je mogoče izvedeti, da Pire in Runjak v SDH ostajata za določen čas, iz česar je mogoče sklepati, da gre za kompromisno rešitev namesto odpravnine, ki bi sicer znašala 60.000 evrov.
Preberite več:

Dnevnik, Čet, 19. nov.. 2015

V Žito prihajajo nadzoriiki PodravkeV Žito prihajajo nadzorniki Podravke Delničarji Žita so na včerajšnji skupščini potrdili tri nove člane nadzornega sveta. To so postali Miroslav Klepač, član uprave Podravke, Petar Vlaič, ki je velik Podravkin lastnik in nadzornik, ter starejši podpredsednik v Podravki Ivan Galovič, medtem ko je bil ponovno v nadzorni svet imenovan Rajko Stankovič, sicer predsednik Društva malih delničarjev Slovenije. Nadzorni svet so zapustili Milan Kneževič, Maja Makovec Brenčič in Adriian Rožič.
Preberite več:

Vestnik Murska Sobota, Timotej Milanov, Čet, 19. nov.. 2015

Ključna petkova skupščina

Galex Ključna petkova skupščina Ruski partner predlaga prevzem Galexa z odkupom terjatev bank, vodstvo družbe soglaša Jutri je sklicana skupščina mursko soboške farmacevtske družbe Galex, na kateri bodo odločali o povečanju osnovnega kapitala. Poslovodstvo družbe je sprva delničarjem predlagalo, da se družba dokapitalizira s tremi milijoni evrov, dokapitalizacija pa bi se izvedla v dveh krogih. V prvem krogu bi se nove delnice ponudile v odkup sedanjim delničarjem s prednostno pravico. Ti bi imeli možnost vplačati nove delnice v sorazmerju z dosedanjimi deleži v sedanjem osnovnem kapitalu družbe, ki znaša 295 tisoč evrov. Delnice, ki v prvem krogu ne bodo vplačane, pa bi lahko poslovodstvo družbe v drugem krogu ponudilo tudi tretjim osebam. Medtem je pripravila ljubljanska družba Center novih medicinskih tehnologij (CNMT), za katero naj bi stal ruski kapital, nasprotni predlog. Po tem bi osnovni kapital družbe povečali s stvarnim vložkom, prav tako bi izključili prednostno pravico do vpisa novih delnic. CNMT bi tako od bank upnic, ki jim Galex dolguje okoli deset milijonov evrov, odkupil terjatve in jih kot stvarni vložek prenesel v lastništvo družbe. CNMT je pred kratkim vstopil v lastništvo družbe z odkupom deležev malih delničarjev, katerim je ponudil simboličen evro za posamezen paket delnic, in tako pridobil 8,3-odstotni delež Galexa. Vodstvo družbe nasprotni predlog podpira. Direktor Galexa Sašo Zidar meni, daje tak način povečanja osnovnega kapitala za družbo primernejši. »Rešitev je širša in hitrejša od tiste iz prvotnega predloga. Tam bi komaj odločali o dokapitalizaciji, ki bi bila lahko na koncu tudi neuspešna. Na ta način bi se v kratkem času razbremenili terjatev bank, novi partner pa bi tudi zagotovil sredstva, kijih družba potrebuje za sprotne obveznosti, ki jih ima tudi iz prisilne poravnave.« Kot smo že poročali, je lastnik družbe CNMT Alexey Andreev iz Moskve, o katerem je malo znanega, enako tudi o njegovih načrtih z Galexom.

Preberite več:

Večer, Damijan Toplak, Sre, 18. nov.. 2015

Fizične osebe bodo s kupninami rahlo povečale potrošnjo, institucionalci pa z denarjem na tuje kapitalske trge
 
V prevzemnem valu Page_1Se pred objavo prevzemne ponudbe je bila hrvaška Podravka lastnica 51,54 odstotka ljubljanskega Žita, sicer največjega slovenskega prehrambnega podjetja. Od začetka veljavnosti prevzemne ponudbe 23. oktobra do danes je po besedah prvega moža Ilirike Igorja Štembergerja, kjer vodijo prevzemni postopek, ponudbo sprejelo toliko delničarjev Žita (med njimi tudi uprava in večina institucionalnih investitorjev), da ima zdaj Podravka blizu 75 odstotkov delnic Žita. Če odštejemo deset odstotkov lastnih delnic, ima novi večinski lastnik že dobrih 83 odstotkov "upravljavskih" delnic. Štemberger pričakuje, da bo do ponedeljka do 12. ure, ko poteče aktualna prevzemna ponudba po ceni 180,1 evra za posamezno delnico, ponudbo sprejelo še kar nekaj malih delničarjev Žita, ki jih je še 8340. Celoten prevzem Žita brez lastnih delnic je vreden 57,67 milijona evrov.
Preberite več:

Nedeljski dnevnik, Aleksander Lucu, Sre, 18. nov.. 2015

CERKEV NI NIKOLI NIC KRIVA Oprostite, gospod škof, čaj je vaš Aleksander Lucu Foto: Alenka Žavbi

Oprostite, gospod škof, čaj je vaš Page_1Ce bi novomeški škof Anton Glavan ostal na vratih stolne cerkve, bi bil to edinstven primer, saj bi škof moral blagosloviti samega sebe - Alojz Uran je moral v izgnanstvo v Trst, ker je »zašpecal« kardinala Franca Rodeta Potem ko smo pred štirinajstimi dnevi v Šepetu dovolj informativno pisali o peripetijah v zakulisju novomeških cerkvenih veljakov, ki so na novih hrastovih vratih stolne cerkve hoteli ovekovečiti bronasti lik škofa Antona Glavana, smo v pretekli številki našega časnika objavili tudi »popravek« člana stolnega kapitlja dr. Janeza Grila, ki nas je vzgojno okrcal in celo zahteval opravičilo. Lepo. Uran odslužil Goričane Na angleškem jezikovnem območju imajo lep, vsem razumljiv stavek -This is not my cup of tea! (Ta skodelica čaja ni moja.) Z drugimi besedami, čaja, ki ga iz Novega mesta potiskajo pred nas, ne bomo popili. Večne cerkvene stilistike - ne glejte nas, poslušajte nas! - pač ne sprejemamo! Toda naredili smo oboje, ne samo poslušali, temveč celo debelo gledali, ko smo prejemali klice naših bralcev iz Novega mesta. Če bi vse zapisali, kar so nam povedali (ni šlo za neverne, ki tako in tako nimajo pojma o hrastovih vratih), bi tudi v stolnem kapitlju v Novem mestu že prej zastrigli z ušesi. Vedejo se kot fevdalni gospodje! Toliko imajo povedati o totalitaristih Titu, Stalinu in celo o severnokorejskemu Kim II Sungu, ki so jim še za časa njihovega življenja postavljali številne spomenike. Tudi totalitaristi so se delali, da ne vedo, da jim ljubljeno ljudstvo postavlja spomenike kot »surprise, surprise« (vzkliki hlinjenega presenečenja ob prejemanju daril), vendar lastnih spomenikov niso nikdar sami odkrivali. Zato bi bil novomeški dogodek, če bi Glavan ostal na vratih, edinstven, saj bi škof moral blagosloviti samega sebe. Verjetno se spomnite dvorca Goričane pri Medvodah, ki so ga do popolnosti obnovili z najbolj izbranimi materiali in napolnili z vrhunsko notranjo opremo, da bi se vanj po upokojitvi blagovolil z veseljem vseliti kardinal dr. Franc Rode. Celo njegov kardinalski grb naj bi krasil vhodna vrata (z vrati v službi vere so, kot kaže, vedno težave), kar je bila le kaplja čez rob negodovanja med veljaki slovenske Rimskokatoliške cerkve, tako da je prišlo razodetje o razkošju v Goričanah tudi v Vatikan. Kardinal' Rode je moder mož, zato je v Ljubljano kmalu poslal sporočilo, da se dvorcu Goričane odpoveduje. Toda domnevni »špecar« je vseeno moral na hlajenje v Trst, kajti kar koli že se je dogajalo, prekršil se je cerkveni zakon subordinacije (tudi v vojski kaplar ne more ocenjevati odločitve generala). In podoben namig, kot ga je dobil kardinal ob primeru Goričane, so dobili tudi v Novem mestu, zato so modro odločili, da škofa Glavana ne bo na vratih. Škof Alojz Uran je pred dnevi odslužil svojo kazen v izgnanstvu in preživel čase, ko so se ga vsi slovenski cerkveni veljaki izogibali. Ko je leta 2013 daroval mašo ob deseti obletnici svoje škofovske posvetitve, so z njim pomolili le njegovi svojci, škofovskih tovarišev ni bilo niti za vzorec. In zdaj je za novomeški primer Goričane okrivljen Nedeljski, ki bi se moral celo opravičiti. Bralce sprašujemo, ali je to naša skodelica čaja. Povsem razumemo, da se Cerkev vede podobno kot politika ali neoliberalna ekonomija. Saj še niso pozabljeni »nesramni« novinarji, ki so prvi pisali o gospodarskem čudežu v mariborski nadškofiji. Mediji so bili obtoženi z znanim besednjakom pritlehnega žaljenje Cerkve in njenih dostojanstvenikov, potem pa, ko se je vse skupaj končalo na sodišču z okradenimi malimi delničarji, se ni novinarjem nihče opravičil. Niti enemu škofu se ni zdelo vredno javnosti pojasniti, da je nadškofija iz Gradca poravnala mariborske dolgove in si tako pridobila verjetno večno skrbništvo nad delom slovenske Cerkve. V splošni rabi je za posvetne in cerkvene zdrse najprimernejši krivec novinar, uboga slabo plačan para, ki si drzne pisati o nedotakljivih. Ostaja nam le neprecenljiv ponos in pogum, da zapišemo tudi takrat, ko se pomembni znajdejo s spuščenimi hlačami! Hozana je pogubna V milijonskih nakladah se v ZDA prodajajo knjige Elizabeth Gilbert, ki je razodela svojim sonarodnjakom, da s čaščenjem hrane (s čimer smo Slovenci trenutno obsedeni), opravljanjem molitev in poslušanjem pridig ne bodo prišli daleč. Posebno ne v poslovni uspešnosti, kaj šele v umetnosti, kajti hozana (vzklik radosti ob dobri hrani ali ob molitvi) je v bistvu strah pred neznanim, ki ga skušajo v ljudeh vzbuditi vse vere (in kulinarike) sveta. Če bi se Pablo Picasso ustrašil bogaboječega tirana generala Franca, ne bi nikdar nastalo protivojno opozorilo Guernica, naslikano v večen spomin razdejani španski vasici in njenim pobitim prebivalcem. Slikarjev ni strah narisati golih moških ali ženskih aktov in tako ovekovečiti veličastnosti življenja. Ustvarjalnost na vseh področjih človekovega udejstvovanja vodi v napredek. Ustvarjaj sam in dovoli drugim, da živijo in ustvarjajo. Le tako se lahko sodobna družba postavi po robu invazivnemu razmišljanju, ki trenutno v Sloveniji z nedeljeno podporo Cerkve pošilja v boj proti človekovim pravicam političnega oprodo Aleša Primca in njegovo tovarišijo, ki je skupaj z ustavnim sodiščem izsilila referendum o delitvi državljanov v razne kategorije. K homofobiji je lonček pristavil še škof iz Murske Sobote Peter Štumpf, ki je med begunci ugledal oznanjevalce mohamedanske vere. Seveda je potem, ko je uvidel, da je šel predaleč, okrivil novinarje, daje bil napačno razumljen! Samo z ustvarjalnostjo in brez strahu bomo le zamahnili z roko ob poskusih invazivne reakcionarne politike, ki si izmišlja nove tiskane in elektronske medije, prek katerih bo skušala pokoriti Slovence. Ustvarjajo se v črne uniforme odete strankarske paravojaške enote, ki naj bi ob pravem času zaščitile verne in domoljubne Slovence ter disciplinirale drugače misleče. Zato jim je srce zaigralo od veselja, ko so ob hrvaških volitvah častili tudi ustaške simbole, ki poosebljajo sicer relativnega zmagovalca na volitvah Tomislava Karamarka, ki ima v Sloveniji zglednega vzornika. Častilci kvizlinške simbolike se pač ne zavedajo, da Petrovo poslovno načelo (uradnik napreduje toliko časa, dokler ne pride do položaja, ki mu ni več kos) v neustavljivi maščevalni politiki deluje še bolj uničujoče. Ko misli, da je dosegla svoj zvezdni vrh, je še bolj uboga kot na začetku! Vzorčni primer poslovne invazivnosti in sprenevedanj pa je predsednik uprave NLB, sicer znan kot spletni igralec pokra, Janko Medja, ki je v večnem strahu za svoj položaj povečal nadzorni svet, v katerem bodo v večini »njegovi« glasovalci. Ko so ga novinarji (spet ta drhal) dostojno spraševali, ali je povečanje števila nadzornikov (kar je popolnoma jasno) njegova odločitev, se ni mogel spomniti, kajti od sestanka, na katerem so potrdili povečanje, sta minili že dve uri! In vsiljivi novinarji od njega zahtevajo, da bi mu spomin segel tako daleč nazaj! ?

Preberite več:

Več prispevkov