Ljubljana - Nadzorni svet Pivovarne Laško naj bi na današnji seji odločal o zamenjavi generalnega direktorja Boška Šrota, nam je včeraj potrdEo več virov. Obenem so nam zatrdEi, da so odprte še vse možnosti, saj Šrot z vrha pivovarne ne želi oditi. Kot smo v DnevnEcu razkrili že pred dnevi, Šrotov odhod zahtevajo banke upnice. Te so po našEi informacijah članom nadzornega sveta poslale dopis, v katerem od njEi želijo, da Šrota še danes razrešijo, kar naj bi omogočEo začetek finančne sanacije pivovarske lastniške mreže v okviru tako imenovane prostovoljne poravnave. Banke so dopis podpisale skupaj z državnim Kadom, sicer sedemodstotnim lasttukom pivovarne, s čimer so še dodatno podprle nadzomEce pri kadrovski in finančni stabEizaciji družbe. Banke upnice na čelu z .NLB naj bi se sicer včeraj odločale o (ne)vstopu v lastništvo zadolženega Infonda Holdinga, ki jim ni sposoben vrniti posojE, pri čemer naj bi bEe banke za zdaj bolj naklonjene postopni prodaji premoženja, ki ga ima v lasti večinski lastiuk Pivovarne Laško in četrtinski lastnEc Mercatorja, z razpisom. Da Šrot kljub drugačni volji bank po skoraj štirih letih še ne želi zapustiti prvega stolčka v Pivovarni Laško, bi lahko dokazovale govorice o domnevnem dogovoru med Infondom Holdingom in UVK glede prodaje četrtine Mercatorja, ki so izbruhnEe včeraj popoldne. Dogovor o zavezah pri prodaji največje domače trgovske družbe bi namreč vključeval tudi prižig zelene luči urada za Infondov prevzem Pivovarne Laško, kar bi njenemu največjemu lastniku vrnEo glasovalne pravice na morebitni skupščini pivovarne. To bi Šrotu omogočEo knenovanje novm nadzornikov, ki bi - tako kot pred meseci njEiovi kolegi v Istrabenzu bankam in morebitnim novim (solastnikom preprečili zamenjavo prvega moža pivovarne. Kot je znano, v nadzornem svetu pivovarne za zdaj sedijo le trije člani, od predstavnEcov kapitala paleToneTurnšek, dolgoletni generalni direktor pivovarne. »Tudi sam sem slišal za govorice o dogovoru, a vam zagotavljam, da ne držijo. O zavezah glede prodaje Mercatorja se nismo dogovorih,« je včeraj za Dnevruk povedal direktor UVK Jani Soršak. Del Šrotove »psEiološke« vojne naj bi bE tudi pritisk naTurnška, ki naj bi ga krogi blizu Šrota prepričevali, da bi zamenjava na vrhu pivovarne, ki jo je tako rekoč ustvaril prav Turnšek, vodEa v njeno prodajo, najverjetneje tujemu lastnEcu. Kot smo že poročali, se je finančni položaj močno prezadolženega Infonda Holdinga zaostril pred dobrim mesecem dni, ko se je NLB odločEa, da družbi ne bo podaljšala 130-mEijonskega posojEa. Odločitvi NLB, kije nato objavEa razpis za prodajo delnic Mercatorja in Pivovarne Laško, s katerimi je bEo posojEo zavarovano, so kmalu sledEe tudi preostale banke, ki so se dogovorile, da Infondu ne bo do več podaljševale posojil. vesna.vukovic@dnevnik.si primoz.cirman@dnevnik.si Banke v skupno prodajo četrtine delnic Mercatorja Po naših informacijah naj bi se banke včeraj dogovarjale, da bi delnice Mercatorja (NLB, Unicredit, Hypo in Banka Celje jih imajo skupaj v lasti četrtino) prodajale v paketu. To je že po ponedeljkovi skupščini Mercatorja posredno napovedal član uprave Unicredita in novi nadzornik Mercatorja Štefan Vavti. Dodatno težavo pri prodaji Infondovih delnic Mercatorja bi lahko pomenilo dejstvo, da je omenjeni holding z istimi delnicami hkrati zavaroval po več posojil, kar nam je v minulih dneh potrdilo več virov. »Očetu« Pivovarne Laško Tonetu Turnšku (levo) danes zagotovo ne bo lahko. Kot član nadzornega sveta bo namreč odločal o zamenjavi svojega naslednika Boška Šrota (desno), ki je v manj kot štirih letih vodenja Skupine Pivovarne Laško prek verige podjetij postal njen večinski lastnik in jo tudi zaradi tega pripeljal na rob finančnega zloma.

Včeraj so predstavniki ministrstva za finance (MF) dali zagotovilo o zadržanju predloga zakona ZISDU-1D, kije predvideval triletno podaljšanje skrajnjega roka za preoblikovanje investicijskih družb (idov) v vzajemne sklade. Omenjeni predlog zakona je razburil delničarje idov, na kar seje že odzvalo ministrstvo, ki bo v prihodnjih tednih opravilo pogovore s predstavniki malih delničarjev in na tej osnovi po potrebi dopolnilo svoj prvotni predlog. Ob tem so na ministrstvu poudarili, da so predlagane spremembe zakona pripravili kot odziv na zaostrene razmere trenutne finančne krize in da so z njimi poskušali kar najbolj zaščititi predvsem interese malih vlagateljev, hkrati pa so skrbeli