Finance, 21.9.2009
Za nami je teden skrajnosti. Teden skrajne bede, kije butnila na piano ob prelomni stavki delavcev v Gorenju. In skrajno srečen teden, ker je ob tej isti stavki na dan prišla marsikatera resnica, ki nam bo prišla prav v prihodnje. Dokončno je jasno, da ponos našega gospodarstva proizvaja množico revežev. Da delavcu ne stoji ob strani nihče, preplačani sindikalisti še najmanj, je tudi največjim naivnežem jasno že dolgo. To kruto resnico je podkrepil podrepniški prizor, v katerem prvi sindikalist podpira šefa nesrečnega Gorenja, ne svojih članov, tistih, ki mu dajejo plačo. Še več, ta isti podrepnik, menda nek hud karatemojster, si je drznil revežem iz Gorenja groziti. Bedno do konca.
