Pred iztekom roka je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) Ministrstvu za finance RS poslalo predloge in pripombe na predlog Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP). Kljub navedbam Ministrstva v obrazložitvi novele ZNVP, da predlog nima posledic za socialno področje, v VZMD resno opozarjajo na znatne posledice, ki utegnejo pomembno vplivati predvsem na domače (male) delničarje in trg vrednostnih papirjev. 

Drugi odstavek 19. člena predloga ZNVP namreč določa, da Centralna klirinško depotna družba (KDD) najkasneje do 30. 6. 2016 ukine registrske račune. KDD zdaj vodi tudi registrske račune imetnikov vrednostnih papirjev, ki izvirajo še iz časa lastninjenja in razdelitve delnic državljanom. To vodenje je bilo doslej brezplačno. Tistim, ki z vrednostnimi papirji niso počeli nič, je tak račun povsem zadoščal. Šele pri prodaji delnic je bilo potrebno pri borzni hiši odpreti trgovalni račun in za njegovo vodenje (v zadnjih letih) tudi plačati. Po predlogu ZNVP pa naj bi KDD do 30. 6. 2016 registrske račune ukinila. Posledično bodo vsi imetniki primorani odpreti račun pri članu KDD, ki bo zanje opravljal storitve in bo to tudi zaračunal. Koliko, bo odvisno od obsega storitev in trga.

Če imetniki svojih vrednostnih papirjev ne bodo pravočasno prenesli na drug račun - če se npr. ne bodo odzvali, ker njihove delnice trenutno nimajo posebne vrednosti, se se z njimi ne trguje, je v teku postopek dedovanja ipd. - je predvideno, da KDD nematerializirane vrednostne papirje vrne imetnikom tako, da jih položi kot sodni depozit pri pristojnem sodišču. Sodišče trenutno (podatek iz časnika Finance) za polog na zahtevo stranke odmeri sodno takso v višini 15 % vrednosti ali največ 410,00 EUR na leto.

Finančne oziroma socialne posledice bodo lahko precejšnje. Po grobi oceni bi prenos registrskih računov v teoriji pomenil vsaj dodatnih 5 mio EUR letnih stroškov, verjetno pa vsaj dvakrat toliko, ker imajo mnogi imetniki več različnih vrednostnih papirjev. Večji del tega bi zaslužila KDD, le manjši del pa bi šel v državni proračun (depozit pristojnega sodišča).

Predlog novele ZNVP je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič pospremil z besedami:»Vrednostni papirji se bodo selili na skrbniške račune borznih hiš in bank, kar bo prineslo zamegljevanje lastniških struktur, znižala pa se bo tudi pravna varnost - naprimer ob stečaju utegnejo vrednostni papirji pristati v stečajni masi, kar je bilo že videno - otežila in podražila se bo udeležba na skupščinah družb, saj bo potrebno individualno potrdilo in dodaten strošek, pojaviti se utegnejo provizije pri (pre)nakazovanju dividend, in vsakoletni strošek vodenja, ležarin ipd. bo delničarje primoral, da se znebijo vrednostnih papirjev ter se za vselej umaknejo s kapitalskega trga - torej popolnoma neracionalna ali celo samomorilska poteza s stališča funkcioniranja kapitalskega trga, pa tudi varčevanja, skrbi za (dodatne) pokojnine itn.«

Ne nazadnje bi predlagana rešitev pomenila tudi silovit pritisk na zmanjševanje števila malih delničarjev, kar utegne pomembno spremeniti lastniško strukturo družb, zlasti v smeri znižanja deležev domačega lastništva "domačih" družb.

 Zato v VZMD predlagajo, da predlagatelj (Ministrstvo za finance RS) najde posebno rešitev - če je morda res potrebno to področje na novo in drugače urejati(?!) - za nadaljnje vodenje registrskih računov, ki resnično ne bo imela (tako pomembnih in daljnosežnih) finančnih oziroma socialnih posledic. Če to ne bi bilo mogoče, pa predlagajo posebno ureditev zaračunavanja storitev (s ciljem znižanja stroškov) za bivše imetnike registrskih računov.

 V VZMD opozarjajo, da je nujno predlog ZNVP v točki »6.4 Presoja posledic za socialno področje« dopolniti in realno oceniti ter natančno popisati finančne oziroma socialne posledice predlagane rešitve in državljane s tem seznaniti. 

Več o predlogih VZMD si lahko ogledate v dokumentu Predlogi in pripombe na predlog novele ZNVP, ki je bil poslan Ministrstvu za finance RS in je dostopen TUKAJ. 

Sinoči je na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) potekala predstavitev projekta »Slovensko središče - I feel Slovenia«, s katerim se bo Slovenija predstavila ob svetovnem rokometnem prvenstvu v Katarju, januarja 2015.

Zbrane sta uvodoma nagovorila Predsednik Rokometne zveze Slovenije (RZS), mag. Franjo Bobinac in Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič. Pri organizaciji Slovenskega središča v Dohi sodeluje več partnerjev iz Slovenije, kot častni pokrovitelj pa ga podpira tudi Predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor. Projekt bo zaokrožil športno, gospodarsko, turistično in kulturno promocijo Slovenije, ki se ob politični in gospodarski podpori med seboj dopolnjujejo in prepletajo. (več informacij o projektu je dostopnih v posebni brošuri)

V okviru prizadevanj mednarodnih poslovno-investitorskih programov Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD): Invest to Slovenia (investo.si) in International Investor` Network (investo.international) se je predstavitve projekta udeležil tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič. Ob tem v VZMD, skupaj z RZS, GZS in SPIRIT Slovenija, vabijo vse zainteresirane, tudi člane investo.si in investo.international, da se vključijo v projekt »Slovensko središče - I feel Slovenia«.

V VZMD so sicer v letošnjem letu že uspešno sodelovali ob številnih podobnih mednarodnih dogodkih, tako so med drugim, ob izboru pesmi Evrovizije 2014 v Kopenhagnu, organizirali Slovenski poslovni dan na Danskem, sodelovali pa so tudi na številnih  dogodkih, ki so spremljali prijateljske tekme Slovenske nogometne reprezentance z ekipama Argentine in Urugvaja, v Buenos Airesu in Montevideu.

Tako po letošnjih uspešnih predstavitvah v Beogradu,  Bledu, Bratislavi, Bruslju, Buenos Airesu, Grodnem, Jaroslavlju, Kopenhagnu, Madridu, Montevideu, New Yorku, New Delhiju,  Ouagadougou, Parizu, Piranu, Reykjaviku in Teheranu, ter lanskoletnih v Astani,  Almatyu, Bledu,  Bakuju, Bruslju, Buffalu, Bukarešti, Cape Townu, Celju, Dubaju,  Dunaju, Kijevu, Ljubljani, Madridu, Minsku, Moskvi, New Delhiju, Tokiu,Torontu in Zagrebu, mednarodna poslovno-investitorska programa VZMD nadaljujeta z zagotavljanjem učinkovite prisotnosti in predstavitev svojim partnerjem na petih kontinentih.

Vabljeni, da cenjeni interes za sodelovanje pri dogodkih in aktivnostih sporočite koordinatorju programa investo.si pri VZMD, na telefonsko številko 031 770 771 ali e-naslov info@investo.si.

V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) že dalj časa resno opozarjajo na izrazito neenakopravno obravnavo, ki so je bili deležni vlagatelji v delnice in podrejene obveznice slovenskih bank, ko so bili 18. decembra lani ob državni dokapitalizaciji teh bank razlaščeni brez nadomestila in izbrisani iz registra brez prave možnosti pritožbe. V nasprotju z zatrjevanjem Vlade RS in Banke Slovenije (BS), češ da je bil ta ukrep neizbežen in ga Evropska komisija (EK) že od 1. avgusta 2013 zahteva pri vsaki odobritvi državne pomoči bankam, je VZMD doslej že večkrat opozoril, da EK od Republike Avstrije takega ukrepa, pri odobritvi državne pomoči banki Hypo, ni zahtevala (primer je vzbudil precejšnje zanimanje ob predstavitvi Predsednika VZMD na Letni konferenci Mednarodne mreže pravnih pisarn, zastopnikov združenj investitorjev (IFLN), maja v New Yorku).

Tako je v omenjenem primeru - ki se mu zdaj pridružujejo novi(!) - Slovenija za odobritev državne pomoči NLB zaprosila 7. januarja 2013, Avstrija pa za Hypo šele 29. junija 2013; Slovenija je dokončni zaprošeni znesek pomoči opredelila 9. decembra 2013, Avstrija pa 27. avgusta 2013; v obeh primerih je bila torej pomoč priglašena pred 1. avgustom 2013, dokončni znesek pomoči pa opredeljen po 1. avgustu 2013. Pa vendarle je EK Avstriji odobrila državno pomoč Hypu brez posega v podrejene obveznice Hypa, od Slovenije pa je, kot razkriva korespondenca, ki sta jo objavila Dnevnik in Mladina, vse od začetka septembra 2013 zahtevala zavezo o izbrisu vseh podrejenih obveznic banke NLB brez nadomestila in šele po prejemu te zaveze 18. decembra 2013 dovolila državno pomoč tej banki.

»Temu bi se morali v interesu (državljanov) Republike Slovenije odločno zoperstaviti,« je Guvernerja BS ponovno opozoril Predsednik VZMD, na mednarodni konferenci Mednarodnega denarnega sklada in Narodne banke Poljske, prejšnji petek v Varšavi (na fotografiji levo), kakor že večkrat pred tem tudi Premierko RS, mag. Alenko Bratušek in Ministra, dr. Metoda Dragonjo - maja na OECD Forumu v Parizu (na fotografiji desno spodaj).

Poročilo o izidu stresnih testov, ki ga je pred dnevi objavila Evropska centralna banka (ECB), nazorno izpričuje, da pri opisani neenakopravni obravnavi Slovenije v primerjavi z Avstrijo ni šlo zgolj za odraz osebnih simpatij oziroma antipatij kakšnega bruseljskega birokrata, temveč se vzorec obravnave Slovenije kot manjvredne članice Unije ponavlja tudi v primerjavi z drugimi članicami. Kako drugače razložiti dejstvo, da je ECB pri izvedbi stresnega testa nad slovenskimi bankami za leto 2014 privzela napovedi, ki so v popolnem neskladju z realnostjo in so pri vseh obravnavanih kazalnikih izrazito slabše od njihovih dejanskih, zadnjih znanih vrednosti?!

V osnovnem scenariju, ki naj bi bil najbolj verjeten, je ECB tako predpostavila, da bo letošnja sprememba BDP v Sloveniji druga najslabša v evrskem območju, pa čeprav zadnji podatki kažejo, da bo dejansko druga najboljša! Da so bile napovedi strestnih testov najbolj nerealno negativne prav pri Sloveniji, priča tudi podatek o odstopanju med zadnjo revidirano kapitalsko ustreznostjo bank in napovedano ustreznostjo ob koncu leta 2016 po neugodnem scenariju: ECB je bankam v Sloveniji napovedala daleč največji padec kapitalske ustreznosti in sicer za kar 15 odstotnih točk, sledijo banke v Grčiji z 10 in na Cipru z 9 odstotnimi točkami padca, bankam na Portugalskem je ECB napovedala padec le za 6, v Italiji za 5, v Španiji pa celo le za 2 odstotni točki!

Z izjemo Slovenije je ECB pri vseh državah, kjer so dejanska gibanja boljša od predpostavk z začetka leta (Grčiji, Cipru, Španiji), pristala na uporabo svežih podatkov (»dinamično« vrednotenje), le pri Sloveniji, kjer je bilo to izboljšanje največje, je ostala pri uporabi zastarelih, »statičnih« in bistveno bolj pesimističnih predpostavk, ki so posledično pripeljali do najslabših in najbolj nerealno pesimističnih napovedi. Je tako ravnala z razlogom? Morda v kontekstu prodaje podržavljenih slovenskih bank in ker je to ravno zadoščalo, da sta se NLB in NKBM spet znašli na »črni listi«, BS pa si je priskrbela priročen »dokaz« za svoja zatrjevanja, češ da za lanske dokapitalizacije ni bilo porabljenega nič preveč davkoplačevalskega denarja in da banke ne morejo poplačati razlaščenih vlagateljev, saj potrebujejo vsak evro trenutnega kapitala?

VZMD zato poziva ECB in BS, da se izjasnita, katera od njiju je odgovorna za neenakopravno in povsem nerealno »statično« vrednotenje bilanc NLB in NKBM: je ECB zavrnila predlog BS za uporabo svežih podatkov, ali ji je BS to »pozabila« predlagati?!?

Poročilo ECB o stresnih testih pa razkriva tudi nov konkreten primer, ko je bila tuja banka deležna precej bolj naklonjene obravnave od tiste, za katero nam BS zatrjuje, da je edina mogoča in tudi edina pravilna. Italijanska banka Monte dei Paschi, za katero je Republika Italija priglasila državno pomoč junija 2013 in načrt dopolnila novembra 2013 (torej že po 1. avgustu 2013), je 27. novembra 2013 prejela dovoljenje EK (europa.eu/rapid/press-release_IP-13-1174_en.htm), in tudi pri njej EK ni pogojevala dovoljenja za državno pomoč z izbrisom podrejenih obveznic, saj Monte dei Paschi v bilanci na dan 30. junija 2014 izkazuje za 3,3 milijarde evrov izdanih podrejenih obveznic. Še več, Poročilo o izidu stresnih testov ECB razkriva tudi, da je Monte dei Paschi v letošnjem letu izvajala diskontirane odkupe oziroma zamenjeve svojih podrejenih obveznic, pa čeprav ta ukrep sam ni zadoščal za dosego kapitalske ustreznosti banke in je stresni test pokazal, da ta še zdaj potrebuje nekaj svežega kapitala.

Podobne so razmere v Banki Celje, ki ima tako kot Monte dei Paschi pozitiven kapital, vendar pod zahtevanim količnikom kapitalske ustreznosti. A ko je Banka Celje letos spomladi predlagala BS, da bi to ustreznost izboljšala z diskontiranimi odkupi ali zamenjavami svojih podrejenih obveznic, ji je BS to kategorično prepovedala, češ da to ni dovoljeno, saj brez dodatnih ukrepov ne bi zadoščalo za dosego zahtevane kapitalske ustreznosti. Ker tudi v banki Monte dei Paschi to ni zadoščalo, pa sta ji italijanska centralna banka in EK - prav tako letos spomladi(!) - ta ukrep kljub temu dovolili, se mag. Kristjan Verbič ogorčeno sprašuje: »Gre pri izjemni rigidnosti in »strogosti« Banke Slovenije do še ene domače banke (Banke Celje) morda tudi za prikrite motive - imajo ti kaj skupnega z utemeljenim sumom »pozabljene« in bržčas namerno opuščene uporabe svežih, močno izboljšanih vrednosti kazalnikov Slovenije pri stresnih testih nad največjima domačima bankama NLB in NKBM - morda v kontekstu prodaj pod karseda oteženimi pogoji?!«

Sicer je v zvezi z aktualno problematiko Banke Celje Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, tudi v Državnem zboru RS, na oktobrski seji Odbora za finance in monetarno politiko, ob obravnavi Predloga za začasno zadržanje izvajanja posameznih členov sporne novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), v razpravi opozoril, da je Vlada RS svojo utemeljitev ne-zadržanja izvrševanja spornega ZBan-1L dobesedno skopirala iz tiste, ki jo je spisala njena predhodnica decembra lani, čeprav je bil odtlej bančni sistem temeljito saniran ter izrazil ogorčenje nad prav tako prekopirano tezo, da je mogoče posledice tega zakona "odpraviti z ustavno pritožbo" in "da ne bo prišlo do težko popravljivih posledic", ter izpostavil, da je »popolnoma nepotrebna razlastitev, poleg gospodarske škode in številnih stisk, že privedla tudi do samomorov, zato se je potrebno ob vseh lažeh in sprenevedanjih predstavnikov Ministrstva za finance RS in Banke Slovenije soočiti tudi z dejstvom, da vendar gre za dolgoročne in nepopravljive posledice,« ter dodal, da »so avtorji utemeljitve ne-zadržanja izvrševanja sporne novele Zakona o bančništvu - poleg le zamenjanega imena Ministra - točno tisti uradniki, za katere so mediji nedavno razkrili, da so se že v začetku lanskega septembra - kar po elektronski pošti - dogovarjali, da bo kapital NLB, d.d., konec septembra 2013 negativen(!!), zakonodajo pa bodo spremenili tako, da bo ta fiktivni izračun terjal izbris vseh imetnikov podrejenih obveznic brez nadomestila«. Objavljena korespondenca jasno kaže, da so se spodaj našteti uradniki Ministrstva za finance natančno zavedali neskladnosti izbrisa z Ustavo RS in mednarodnim bančnim pravom, pa so to stiščali skozi zakonodajni postopek v Državnem zboru RS, z lažnimi izvajanji o neizbežnosti, zakonitosti, obljubami o transparentnosti ipd., na kar je VZMD že opozoril, da »gre dejansko za nacionalno izdajstvo, katerega posledice bodo nosile še številne prihodnje generacije«.

Po dobrih petih letih pravdanja je bilo v postopku Sodnega preizkusa primernosti izplačane denarne odpravnine ob razlastitvi oz. iztisnitvi malih delničarjev iz družbe Color Medvode, d.d., naposled doseženo izplačilo dodatne denarne odpravnine v višini 8,74 € na delnico, kar predstavlja dodatnih 102 % leta 2009 izplačane odpravnine. Ob tej priložnosti je prostore Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) ponovno obiskala ekipa TV Medvode, ki je s Predsednikom VZMD, mag. Kristjanom Verbičem, posnela ekskluzivni pogovor, v katerem je med drugim podrobneje predstavil uspeh v omenjenem sodnem postopku, pomen Delničarskih sporazumov ter pravočasnega in organiziranega odziva manjšinskih delničarjev.

Sicer te dni v VZMD prejemajo številne klice nekdanjih malih delničarjev družbe Color Medvode, ki jih je leta 2009 iz družbe iztisnil Helios Domžale, d.d., zdaj Helios Domžale, d.o.o.

V VZMD, kjer so v sodelovanju z odvetniško ekipo omenjeni postopek sprožili neposredno po iztisnitvi oz. razlastitvi avgusta 2009, so podpisnikom njihovega Delničarskega sporazuma poslali pismo z informacijo o znesku in obrazcem, na podlagi katerega jim že izplačujejo dodatno denarno odpravnino, preostale delničarje, ki niso neposredno sodelovali v postopku, pa so obvestili o rezultatih svojih prizadevanj.

Med tem ko je bila dodatna denarna odpravnina za podpisnike Delničarskega sporazuma VZMD že nakazana na poseben fiduciarni račun pri Odvetniški družbi, ki jo je v postopku angažiral VZMD, in jim jo te dni že nakazujejo, preostali delničarji doslej s strani Heliosa niso dobili ne dodatne denarne odpravnine, niti obvestila o uspešno zaključenem postopku, zaradi česar se v velikem številu obračajo na sodelavce VZMD, ki pa za njih brez ustrezne pravne podlage ne morejo urejati samega izplačila. Zato so pripravili posebno Pooblastilo za odvetnika ter Pogodbo o posredovanju, ki omogočata zastopanje v postopku izterjave premalo plačane denarne odpravnine od glavnega delničarja, družbe Helios.

V sorodnih postopkih imajo iz naslova vzpostavljenih Delničarskih sporazumov v VZMD dolgoletno uspešno prakso. Poleg iztisnitve v primeru družbe Color, kjer mora 2.378 nekdanjih (razlaščenih) malih delničarjev skupno prejeti še 634.873,60 € dodatne denarne odškodnine, oz. 102 % že leta 2009 prejete denarne odpravnine, v VZMD izpostavljajo še nekatere druge, v preteklih letih uspešno zaključene primere iztisnitev v družbah: Dinos (151 delničarjev, 110 % dodatne denarne odpravnine, oz. skupno 885.113,70 €, trajanje postopka 2008-2011), Ilirija (150 delničarjev, 100 % dodatne denarne odpravnine, oz. skupno 271.250,00 €, trajanje postopka 2007-2010), SGP Kograd-Igem (18 delničarjev, 54 % dodatne denarne odpravnine, oz. skupno 140.854,16 €, trajanje postopka 2009-2011), Turistično podjetje Portorož (112 delničarjev, 188 % dodatne denarne odpravnine, oz. skupno 644.322,33 €, trajanje postopka 2009-2012), SCT (563 delničarjev, 193 % dodatne denarne odpravnine, oz. skupno 1,8 mio €, trajanje postopka 2007-2011, žal se je postopek zaključil šele tik pred stečajem družbe).

Trenutno so v teku še postopki v primerih Dana (iztisnitev s strani družbe Plasta), Dinos (iztisnitev s strani družbe EuroTrend, po že izplačilu 110 % dodatne denarne odpravnine s strani odvetniške ekipe VZMD vložena še revizija na Vrhovno sodišče Republike Slovenije), Swaty (iztisnitev s strani družbe Avtotehna), Sava Re (delničarski sporazum za skupni nastop delničarjev pri prizadevanjih za maksimalizacijo vrednosti delnic).

Sicer so bili delničarski sporazumi uspešno zaključeni tudi v primerih: Aktiva Invest, Alpetour Bandag, ETRA 33, Farme Ihan, IBI, Kemofarmacija, LIP Radomlje, Monter Dravograd, Pekarna Grosuplje, SCT Strojegradnja, Terme 3000, Triglav Naložbe, Yulon, Varis Lendava, VIPA Holding idr. 

Že na demonstracijah pred poslopjem Vlade RS, 11. 6. 2007, je predsednik VZMD odločno in glasno izrazil solidarnost z malimi delničarji in delavci Slovenske industrije jekla (SIJ).

Predstavnik Sekcije SIJ pri VZMD in predsednik Nadzornega sveta Družbe pooblaščenke Ravne, d.d. (DPR), Janez Klančnik, je danes obvestil predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) o tem, da so po večletnih sodnih postopkih, ki so jih v DPR  sprožili zoper  Slovensko industrijo jekla, d.d. (SIJ), naposled dosegli poravnavo. Ob tem je izpostavil, da bo blizu 6.000 delničarjev (v tem času je prišlo tudi do številnih dedovanj ipd.), povezanih v okviru DPR, ki ima v lasti 1,15 % SIJ, iz naslova svojih vloženih certifikatov, prejelo bistveno višje izplačilo, kot so ga delničarji preostalih družb pooblaščenk v SIJ. Tako bodo delničarji, ob že prejetih 1,6 € na delnico DPR - predvidoma v šestih mesecih, ko naj bi bila družba pooblaščenka likvidirana - prejeli dodatno še približno 2 €, skupno torej cca. 3,6 € na delnico (natančen znesek še ni znan zaradi postopka odprodaje druge naložbe DPR).

V VZMD ob tem opozarjajo na pomen skupnega odziva in povezovanja malih delničarjev, saj bi - v primeru enotnosti in medsebojnega sodelovanja - tudi ostali dve družbi pooblaščenki znotraj SIJ lahko za svoje deleže in male delničarje iztržili bistveno več!

Spomnimo: dolgoletna borba D.P.R. za pravice njenih 6.000 delničarjev je že s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani pokazala, da je mogoče priti do pravice, ne glede na nizko zaupanje v pravno državo. Seveda je bila D.P.R. v tožbi proti SIJ-u, ki ga je zastopala odvetniška pisarna Čeferin ter Republika Slovenija, ki jo je zastopalo Državno pravobranilstvo RS, mnogokrat šibkejša stran in pogosto celo predmet posmeha. Vendar so, ob pomoči odvetniške pisarne Toš, z velikimi napori in upornostjo prišli do pozitivnega izida razsodbe. Zato, da je vodstvo D.P.R. vztrajalo v neenakem boju, je bilo potrebno zaupanje večine delničarjev, saj nasprotna stran vedno poizkuša zasejati razdor in strašiti male delničarje - češ, če ne vzamete še tako mizerne ponudbe, pa ne boste dobili nič.

Tudi ščuvanje proti vodilnim v D.P.R., češ da se okoriščajo na njihov račun, od česar nimajo nič, žal ni bilo redkost. V D.P.R. so si prizadevali, da so bili delničarji temeljito obveščeni o vsem in ničesar niso prepuščali naključju. Pomoč so iskali povsod: pri Svobodnem sindikatu, v Državnem zboru RS, na Vladi RS, pri političnih strankah (pozicijskih in opozicijskih itd.). Sodelovanje in pomoč VZMD je bila, po besedah predstavnikov D.P.R., pri teh prizadevanjih več kot dobrodošla.

Ob tem v VZMD posebej izpostavljajo pomen pravočasnega odziva in povezovanja malih delničarjev - v podobnih primerih naj se delničarji nemudoma obrnejo nanje - ter pozivajo delničarje, v družbah, kjer je VZMD že sprožil postopke, da se pridružijo in vključijo v postopke oz. Delničarske sporazume.

V sorodnih postopkih imajo iz naslova  vzpostavljenih Delničarskih sporazumov v VZMD dolgoletno uspešno prakso - v primerih iztisnitev oz. razlastitev malih delničarjev družb Dinos (Euro Trend), Color (Helios), Swaty (Avtotehna), Dana (Plasta) idr., že uspešno izpeljanih postopkih v primerih družb Aktiva Invest (Aktiva Holdings, Nizozemska), Terme 3000 (Sava), Ilirija (Janez Rozman), SCT (Delfi), SGP Kograd-Igem (Igem) in Turistično podjetje Portorož (Terme Čatež); izplačilih iz naslova pravice manjšinskih delničarjev do izstopa iz družbe: Triglav Naložbe (Zavarovalnica Triglav), Yulon (Aquafil, Italija) in Kemofarmacija (Celesio, Nemčija), ter Delničarskih sporazumov oz. Pogodb o posredovanju v primerih Alpetour Bandag, ETRA 33, Farme Ihan, IBI, LIP Radomlje, Monter Dravograd, Pekarna Grosuplje,  SCT Strojegradnja, Varis Lendava, VIPA Holding idr., kakor tudi ravnokar vzpostavljanega za družbo Sava Re.  

V okviru dvodnevne mednarodne konference »Warsaw Capital Market Summit 2014«, ki poteka na Varšavski borzi, je sinoči v Poljskem narodnem muzeju potekal gala sprejem s podelitvijo nagrad v kategorijah »The Bridge Award 2014«, »Best International Emerging Europe Long Fund 2013/2014« in »Best IPO on the Warsaw Stock Exchange 2013/2014«. Dogajanja v Varšavi se na povabilo organizatorjev udeležuje tudi Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), mag. Kristjan Verbič, ki se po sinočnji podelitvi nagrad, danes, poleg konference na Varšavski borzi, dodatno udeležuje še konference z naslovom »Building Market Economies in Europe: Lessons and Challenges after 25 Years of Transition«, ki jo organizirata Narodna banka Poljske in Mednarodni denarni sklad. Konferenci prisostvujejo številni visoki predstavniki centralnih bank, investicijskih skladov, bank in finančnih institucij, med drugim tudi Guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec. Slednji je vodil zanimiv panel z naslovom »The plumbing: financial sector development«.

Ker se govorci panela, pred nedeljskimi objavami rezultatov stresnih testov evropskih bank, niso niti dotaknili tega aktualnega vprašanja ter vprašanja metodologij izračunov, ki so v primeru slovenskih bank pokazali strokovno težko doumljivi negativni kapital, se je k besedi priglasil tudi mag. Verbič, vendar mu žal ni bila dodeljena. Sta pa neposredno po panelu Guverner dr. Jazbec in mag. Verbič izdatneje spregovorila o aktualni tematiki ter vprašanjih, povezanih s šokantno razlastitvijo 100.000 imetnikov delnic treh slovenskih bank, 2.000 lastnikov podrejenih obveznic ter posredno še blizu 500.000 državljanov (četrtina prebivalstva), ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah, skupaj za preko 500 milijonov evrov.

Ob tem sta se dotaknila tudi zahteve VZMD po razkritju dokumentacije o domnevnih zahtevah za in zoper razlastitve v slovenskih bankah, ki jih je Guverner javno ponudil na Posvetu o strategiji razvoja slovenskega bančništva, marca v Državnem svetu RS, ko je izpostavil, da lahko predloži vse zahteve in sestanke Banke Slovenije, na katerih so se trudili, da ne bi prišlo do izbrisa podrejenih obveznic slovenskih bank, vendar naj bi bilo na koncu (s strani Evropske komisije ali Evropske centralne banke?!) enostavno zahtevano, da se izbris izvede. (izjava Guvernerja - posnetek VZMD.tv in investo.tv).

Zvečer se je mag. Verbič po povabilu organizatorjev v eminentni varšavski Palači kulture in znanosti udeležil posebnega sprejema in večerje predstavnikov centralnih bank, IMF in vplivnih finančnih institucij.

Tudi sicer so na obeh konferencah številni predstavniki investicijskih skladov, bank in odvetniških pisarn Predsedniku VZMD zastavljali vprašanja glede škandalozne razlastitve delničarjev Nove KBM, ki je kotirala tudi na Varšavski borzi.

Ob tem je Predsednik VZMD izkoristil priložnost za vzpostavitev ter krepitev poslovnih in prijateljskih stikov, tudi  iz naslova dejavnosti in prizadevanj mednarodnih poslovno-investitorskih programov VZMD: Invest to Slovenia (investo.si) in International Investor` Network (investo.international).

Tako po letošnjih uspešnih predstavitvah v Beogradu, Bledu, Bratislavi, Bruslju, Buenos Airesu, Grodnem, Jaroslavlju, Kopenhagnu, Madridu, Montevideu, New Yorku, New Delhiju, Ouagadougou, Parizu, Piranu, Reykjaviku in Teheranu, ter lanskoletnih v Astani, Almatyu, Bledu, Bakuju, Bruslju, Buffalu, Bukarešti, Cape Townu, Celju, Dubaju, Dunaju, Kijevu, Ljubljani, Madridu, Minsku, Moskvi, New Delhiju, Tokiu, Torontu in Zagrebu, mednarodna poslovno-investitorska programa VZMD nadaljujeta z zagotavljanjem učinkovite prisotnosti in predstavitev svojim partnerjem na petih kontinentih.

Vabljeni, da cenjeni interes za sodelovanje pri dogodkih in aktivnostih sporočite koordinatorju programa investo.si pri VZMD, na telefonsko številko 031 770 771 ali e-naslov info@investo.si.

Danes opoldan se je v Varšavi pričela dvodnevna mednarodna konferenca »Warsaw Capital Market Summit 2014«, ki se je udeležujejo predstavniki izdajateljev vrednostnih papirjev, investitorjev, finančnih in javnih institucij, gospodarstva in medijev, iz preko 40 držav. Uvodoma so zbrane nagovorili Minister za finance Republike Poljske, Włodzimierz Karpiński, Predsednik Varšavske borze (WSE), Paweł Tamborski, Predsednica Poljskega Centralnega registra vrednostnih papirjev (KDPW), Iwona Sroka, in eden ključnih govornikov, Vodja globalnih strategij za vrednostne papirje pri Goldman Sachs, Peter Oppenheimer.

Konference se na povabilo organizatorja, udeležuje tudi Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), mag. Kristjan Verbič (na spodnji fotografiji skupaj s tamkajšnjim Ministrom za finance, Predsednikom WSE in Predsednico KDPW), ki se bo, poleg današnjih panelov z naslovoma »Development prospects of European capital markets« in »The impact of Central and Eastern Europe's capital markets on the region's economic competitiveness«, udeležil celotnega programa, vključno z nocojšnjim gala sprejemom ter večerjo, ki bo potekal v Poljskem narodnem muzeju, ter jutrišnjih panelov z naslovi »From privatisation to asset management - the evolution of the State’s role«, »The role of capital markets in financing infrastructure projects« in »Medium and large-sized enterprises - sources of equity and debt«.

Osrednje dogajanje dvodnevne konference se odvija v prostorih Varšavske borze, s katero  VZMD uspešno in aktivno sodeluje vse od leta 2011, ko so, skupaj s Poljskim združenjem investitorjev (SII), organizirali odmeven Slovenski dan na Varšavski borzi (VIDEO).

Tudi tokratno priložnost je Predsednik VZMD izkoristil za vzpostavitev ter krepitev poslovnih in prijateljskih stikov, iz naslova dejavnosti in prizadevanj mednarodnih poslovno-investitorskih programov VZMD: Invest to Slovenia (investo.si) in International Investor` Network (investo.international).

Tako po letošnjih uspešnih predstavitvah v Beogradu, Bledu, Bratislavi, Bruslju, Buenos Airesu, Grodnem, Jaroslavlju, Kopenhagnu, Madridu, Montevideu, New Yorku, New Delhiju, Ouagadougou, Parizu, Piranu, Reykjaviku in Teheranu, ter lanskoletnih v Astani, Almatyu, Bledu, Bakuju, Bruslju, Buffalu, Bukarešti, Cape Townu, Celju, Dubaju, Dunaju, Kijevu, Ljubljani, Madridu, Minsku, Moskvi, New Delhiju, Tokiu, Torontu in Zagrebu, mednarodna poslovno-investitorska programa VZMD nadaljujeta z zagotavljanjem učinkovite prisotnosti in predstavitev svojim partnerjem na petih kontinentih.

Vabljeni, da cenjeni interes za sodelovanje pri dogodkih in aktivnostih sporočite koordinatorju programa investo.si pri VZMD, na telefonsko številko 031 770 771 ali e-naslov info@investo.si.

Po dobrih petih letih pravdanja je bilo v postopku Sodnega preizkusa primernosti izplačane denarne odpravnine ob iztisnitvi malih delničarjev iz družbe Color Medvode, d.d. naposled doseženo izplačilo dodatne denarne odpravnine v višini 8,74 € na delnico, kar predstavlja dodatnih 102 % leta 2009 izplačane odpravnine. Tako bo 2.378 nekdanjih (razlaščenih) malih delničarjev, ki jih je  družba Helios Domžale, d.d., leta 2009 na skupščini iztisnila iz družbe Color, skupno prejelo še 634.873,60 € dodatne denarne odškodnine.

Tako so podpisniki Delničarskega sporazuma v okviru VZMD v tem tednu na dom prejeli pismo z informacijo o znesku in obrazcem, na podlagi katerega jim bo izplačana dodatna denarna odpravnina. V VZMD ob tem pozivajo vse nekdanje male delničarje družbe Color, ki morda ne bi prejeli njihovega pisma ali dopisa družbe Helios oz. izplačila dodatne denarne odpravnine (do 31. 10. 2014), kot je navedena v pismu VZMD, naj to sporočijo na sedež VZMD.  

Višja odpravnina je rezultat postopka Sodnega preizkusa primernosti denarne odpravne, ki ga je preko predstavnika Sekcije Color pri VZMD, v sodelovanju z odvetniško ekipo, sprožilo Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD), neposredno po iztisnitvi oz. razlastitvi, avgusta 2009. Po dobrih petih letih pogajanj s predstavniki družbe Helios, pravdanja pred Poravnalnim odborom in Sodiščem, se je postopek naposled zaključil s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, z dne 26. 8. 2014. Slednje je prisluhnilo argumentom VZMD ter dosodilo, da znaša primerna denarna odpravnina za delnico družbe Color Medvode, d.d., 17,30 €. Uprava družbe Helios Domžale, d.d., pa je 7. 10. 2014, skladno z določilom 613. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), tudi uradno sporočila, da je 11. 9. 2014 prejela omenjeni sklep Višjega sodišča, s čimer so nastopili pogoji za izplačilo dodatne denarne odpravnine.

V teh letih so si predstavniki in sodelavci VZMD aktivno prizadevali ter sodelovali v številnih postopkih, sestankih in pogajanjih. Po vložitvi predloga za sodni preizkus denarne odpravnine leta 2009 so se med drugim leta 2011 udeležili kar treh sestankov Poravnalnega odbora, pri čemer so zoper Mnenje Poravnalnega odbora - da primerna odpravnina znaša 9,30 €, torej zgolj 0,74 € več od »iztisnitvene odpravnine« - podali utemeljene Pripombe, ki so pomenile nadaljevanje postopka. Tako se je februarja 2012, na Okrožnem sodišču v Ljubljani, odvil prvi Narok, ki mu je novembra 2012 sledil še Narok za glavno obravnavo, po katerem je Sodnik Gregor Collauti, v začetku leta 2013, izdal sklep, s katerim je - na podlagi Izvedeniškega mnenja sodne izvedenke, pooblaščene ocenjevalke vrednosti podjetij in pooblaščene revizorke, Brigite Aljaž - določil primerno višino denarne odpravnine pri 17,30 €. Družba Helios, d.d., se je zoper sklep pritožila in s tem postopek ponovno zavlekla, vse do letošnje dokončne in pravnomočne odločitve Višjega sodišča v Ljubljani.

V VZMD so prepričani, da so s konkretnimi dejanji ter v intenzivnih prizadevanjih, vse od avgusta 2009, tudi v tem primeru učinkovito zaščitili interese malih delničarjev, s svojimi aktivnostmi pa v tem času dosegli oplemenitenje in povečanje premoženja iz naslova »odvzetih« - in za marsikoga že odpisanih - delnic družbe Color.  

V VZMD posebej izpostavljajo pomen pravočasnega odziva in povezovanja malih delničarjev - v primerih iztisnitev naj se delničarji nemudoma obrnejo nanje - ter pozivajo že iztisnjene delničarje v družbah, kjer je VZMD pravočasno sprožil postopke, da se vključijo v postopke oz. Delničarske sporazume.

V sorodnih postopkih imajo iz naslova  vzpostavljenih Delničarskih sporazumovv VZMD dolgoletno uspešno prakso - v primerih iztisnitev oz. razlastitev malih delničarjev družb Dinos (Euro Trend), Color (Helios), Swaty (Avtotehna), Dana (Plasta) idr., že uspešno izpeljanih postopkih v primerih družb Aktiva Invest (Aktiva Holdings, Nizozemska), Terme 3000 (Sava), Ilirija (Janez Rozman), SCT (Delfi), SGP Kograd-Igem (Igem) in Turistično podjetje Portorož (Terme Čatež); izplačilih iz naslova pravice manjšinskih delničarjev do izstopa iz družbe: Triglav Naložbe (Zavarovalnica Triglav), Yulon (Aquafil, Italija) in Kemofarmacija (Celesio, Nemčija), ter Delničarskih sporazumov oz. Pogodb o posredovanju v primerih Alpetour Bandag, ETRA 33, Farme Ihan, IBI, LIP Radomlje, Monter Dravograd, Pekarna Grosuplje,  SCT Strojegradnja, Varis Lendava, VIPA Holding idr., kakor tudi ravnokar vzpostavljanega za družbo Sava Re.  

Jutri se izteče rok za pristop k skupinski tožbi, ki jo pripravlja Portugalsko združenje vlagateljev ATM, član Better Finance - Evropske federacije uporabnikov finančnih storitev (EuroFinUse), s katero dokazuje odgovornost Republike Portugalske za izgube banke Banco Espirito Santo (BES) in zahteva nadomestilo za škodo ter posledično odškodnino za vlagatelje.

Postopkom se lahko priključijo vsi člani združenja ATM ali pridruženi člani združenja SEFIN - Portugalskega združenja uporabnikov in potrošnikov finančnih produktov in storitev ter člani katerekoli evropske članice združenja EuroFinUse, kamor sodi tudi Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD), kot edino slovensko združenje. Tako se lahko morebitni interesenti iz Slovenije obrnejo na VZMD, preko elektronske pošte info@vzmd.si.

Postopki so brezplačni za vse člane ATM in pridružene člane, ki so v delnice in obveznice BES vložili manj kot 138.000 €. Skupinska tožba ATM sledi javni peticiji, na katero je imela portugalska vlada čas odgovoriti do 14. oktobra ter odobriti ali zavrniti predloge iz peticije za varovanje BES-jevih malih vlagateljev, potem kot je portugalska vlada posredovala in ustanovila banko Novo Banco. V ATM ob tem poudarjajo, da si so si intenzivno prizadevali najti zunajsodno rešitev in tako preprečiti izgubo zaupanja malih vlagateljev v Portugalsko Republiko.

Pred jutrišnjim odhodom Predsednika VZMD, mag. Kristjana Verbiča, na pomembno mednarodno konferenco »Warsaw Capital Market Summit 2014«, ki bo potekala na Varšavski borzi, VZMD opozarja na podobno izgubo zaupanja v slovenski kapitalski trg s strani domačih in tujih vlagateljev. Ob tem izpostavljajo škandalozno razlastitev več kot četrtine vsega prebivalstva: ob skladih in institucionalnih vlagateljih, domačih in tujih, na ljubljanski in varšavski borzi, je bilo razlaščenih blizu 100.000 imetnikov bančnih delnic, 2.000 lastnikov podrejenih obveznic ter cca. 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah; izjemne izgube so utrpela številna podjetja, institucije, občine ter gospodarstvo, državljani in družba nasploh.

Fotografija protestov opeharjenih vlagateljev v Bankio, pred Špansko centralno banko v Madridu, ob obisku Predsednika VZMD z delegacijo Svetovne federacije investitorjev (WFI) in Mednarodne mreže pravnih pisarn, zastopnikov združenj investitorjev (IFLN)

Danes bo potekala 21. izredna skupščina družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., ki jo je Uprava sklicala na zahtevo večinskega lastnika, družbe Agrokor, d.d.

Skupščina bo odločala le o eni vsebinski točki in sicer o Povečanju osnovnega kapitala z novimi stvarnimi in denarnimi vložki. Na predlog sklepa, ki ga je predlagal večinski lastnik, je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) podalo Nasprotni predlog. Prvotni predlog o Povečanju osnovnega kapitala z novimi stvarnimi in denarnimi vložki iz 157.128.514,53 EUR za 97.046.536,86 EUR tako, da celotni osnovni kapital družbe po povečanju znaša 254.175.051,39 EUR, predvideva izključitev prednostne pravice obstoječih delničarjev do novih delnic, s čimer se bi lastniški delež večinskega lastnika pomembno povečal - z 80,75 % na 88,10 %, pri čemer ne kaže zanemariti še lastnih delnic Mercatorja (trenutno torej 88,76 %) - ter se neposredno približal tudi pogojem za iztisnitev manjšinskih delničarjev.

V VZMD sicer ne nasprotujejo povečanju kapitala družbe, vendar pa bi manjšinski delničarji, ki - glede na to, da niso sprejeli nedavne prevzemne ponudbe - bržčas želijo ohraniti svoj delež v družbi, morali imeti možnost sodelovati v dokapitalizaciji. Strokovni sodelavci VZMD opozarjajo, da je izključitev prednostne pravice obstoječih delničarjev izredna okoliščina, zato pozivajo večinskega lastnika, da premisli o možnosti podpore nasprotnemu predlogu VZMD ali oblikovanju novega predloga, ki prednostne pravice obstoječih delničarjev ne bi v popolnosti izključeval.

Tudi pred tokratno skupščino je VZMD sodeloval v organiziranem zbiranju pooblastil s pooblaščencema: mag. Janezom Košakom, članom Strokovnega sveta VZMD, in mag. Kristjanom Verbičem, Predsednikom VZMD. Investitorji in delničarji iz tujine pa so imeli možnost uresničevanja glasovalnih pravic na skupščini tudi preko sistema EuroVote, ki ga ob podpori Evropske Komisije izvaja Evropska federacija uporabnikov finančnih storitev (EuroFinUse), v sodelovanju z VZMD.

Sicer VZMD že vse od leta 2006, oziroma 12. skupščine delničarjev Mercatorja, pozorno spremlja dogajanja, povezana z družbo (kronološki pregled spodaj), izvaja in sodeluje pri zbiranju pooblastil njenih delničarjev ter zagotavlja ustrezno informiranost, kompetentno zastopanje in učinkovito uveljavljanje interesov delničarjev - tudi z leta 2009 vzpostavljeno Informacijsko pisarno za delničarje Mercatorja, istega leta pa je bil na predlog VZMD izvoljen član Nadzornega sveta (mag. Kristjan Verbič), ki je to funkcijo opravljal do leta 2012.